RAZSTAVA
Alica v čudežnem Arboretumu
Poletna cvetlična razstava v Arboretumu Volčji Potok, glavni magnet Alica, viseče lilije in orhideje.
Odpri galerijo
Floristična poletna razstava šestih vrhunskih slovenskih cvetličarjev v Volčjem Potoku bo v osmih paviljonih na ogled še vse do 6. septembra.
Največji paviljon ob stavbi stare uprave Arboretuma so spremenili v čudežno deželo z naslovom Alica v čudežnem Arboretumu. S svojo cvetlično dekoracijo (mize, skodelice, čajniki, stoli, velika cvetlična torta in čudežni cilinder) je Alen Kovačič, vodja Vrtnega centra Arboretum Medlog pri Celju, sicer poskušal pritegniti zlasti mlajše obiskovalce Arboretuma in jim tako približati poklic cvetličarja vrtnarja, ki v Sloveniji izgublja podmladek, a je navdušil tudi vse druge.
Matjaž Beguš, zmagovalec na številnih državnih in mednarodnih cvetličarskih tekmovanjih, sicer pa iz družine, ki je že tretjo generacijo zavezana cvetličarstvu (nad njim sta navdušena tudi oba sinova), je svoji prvi kreaciji s flamingovci nadel ime Zmaj v parku, svoji drugi pa Vrtinec življenja s kombinacijo šašev, host, hortenzij in drugih cvetlic.
Franci Landeker, edini sodni izvedenec za cvetličarsko stroko pri nas in eden od treh slovenskih mednarodnih sodnikov s področja floristike, pa je v paviljonu med otroškim igriščem in francoskim parkom na vrvi namestil več deset cvetočih orhidej in jih poimenoval Orhideje v zraku. Močno izstopa še njegov paviljon z visečimi lilijami, ki jih z vodo napajajo na spodnji del stebel privezani baloni.
Marjan Planinšek, večkratni državni prvak v cvetličarstvu, ki rad potuje po tropskih cvetličnih rajih, letos pa je bil za te izlete prikrajšan zaradi koronavirusa, je svojemu aranžmaju nadel ime Sprehod med tropskimi debli. Z njim obiskovalcem poskuša predstaviti mali tropski gozd oziroma poskuša tople kraje pripeljati sem, če že tja trenutno ni mogoče iti. Tako na umetelno postavljenih deblih kot v lesenih čebrih je ogromno orhidej in drugih tropskih cvetlic, katerih imena so večini neznana in še težje izgovorljiva.
Simon Ogrizek, predsednik sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in prvi slovenski predsednik upravnega odbora mednarodne floristične asociacije Florint, pa z dvema povezanima kreacijama z naslovom Divja narava in Babičin vrt poskuša ljudem dopovedati, kako lepe so lahko babičine vrtne rastline, kot so hermelika, lilije, artičoke, fuksije. V cvetlične oboke je vpel različne kombinacije rastlin, ki bodo do konca razstave vzcvetele v zelo različnem času in bodo tako ponujale vsakič drugačno podobo.
Tik ob velikem jezeru pa je eden najbolj barvno živih paviljonov. Ustvarila ga je Katarina Zupančič Dežman, trikratna državna prvakinja v pripravi cvetličnih aranžmajev iz ljubljanske cvetličarne Eli. Drevo med pisanimi oblaki je okrasila s pisanimi volčjimi jabolki, orhidejami ter stebli paradižnika. Sicer v parku trenutno cvetijo tudi vrtnice in druge poletne cvetlice, glavni drevored pa je okrašen s številnimi lonci z bujno cvetočimi amarilisi.
Največji paviljon ob stavbi stare uprave Arboretuma so spremenili v čudežno deželo z naslovom Alica v čudežnem Arboretumu. S svojo cvetlično dekoracijo (mize, skodelice, čajniki, stoli, velika cvetlična torta in čudežni cilinder) je Alen Kovačič, vodja Vrtnega centra Arboretum Medlog pri Celju, sicer poskušal pritegniti zlasti mlajše obiskovalce Arboretuma in jim tako približati poklic cvetličarja vrtnarja, ki v Sloveniji izgublja podmladek, a je navdušil tudi vse druge.
Matjaž Beguš, zmagovalec na številnih državnih in mednarodnih cvetličarskih tekmovanjih, sicer pa iz družine, ki je že tretjo generacijo zavezana cvetličarstvu (nad njim sta navdušena tudi oba sinova), je svoji prvi kreaciji s flamingovci nadel ime Zmaj v parku, svoji drugi pa Vrtinec življenja s kombinacijo šašev, host, hortenzij in drugih cvetlic.
Franci Landeker, edini sodni izvedenec za cvetličarsko stroko pri nas in eden od treh slovenskih mednarodnih sodnikov s področja floristike, pa je v paviljonu med otroškim igriščem in francoskim parkom na vrvi namestil več deset cvetočih orhidej in jih poimenoval Orhideje v zraku. Močno izstopa še njegov paviljon z visečimi lilijami, ki jih z vodo napajajo na spodnji del stebel privezani baloni.
Marjan Planinšek, večkratni državni prvak v cvetličarstvu, ki rad potuje po tropskih cvetličnih rajih, letos pa je bil za te izlete prikrajšan zaradi koronavirusa, je svojemu aranžmaju nadel ime Sprehod med tropskimi debli. Z njim obiskovalcem poskuša predstaviti mali tropski gozd oziroma poskuša tople kraje pripeljati sem, če že tja trenutno ni mogoče iti. Tako na umetelno postavljenih deblih kot v lesenih čebrih je ogromno orhidej in drugih tropskih cvetlic, katerih imena so večini neznana in še težje izgovorljiva.
Poletno cvetlično razstavo v Volčjem Potoku je pripravila šesterica najvidnejših slovenskih floristov.
Simon Ogrizek, predsednik sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in prvi slovenski predsednik upravnega odbora mednarodne floristične asociacije Florint, pa z dvema povezanima kreacijama z naslovom Divja narava in Babičin vrt poskuša ljudem dopovedati, kako lepe so lahko babičine vrtne rastline, kot so hermelika, lilije, artičoke, fuksije. V cvetlične oboke je vpel različne kombinacije rastlin, ki bodo do konca razstave vzcvetele v zelo različnem času in bodo tako ponujale vsakič drugačno podobo.
Kreacije državnih prvakov si je mogoče ogledati do 6. septembra.
Tik ob velikem jezeru pa je eden najbolj barvno živih paviljonov. Ustvarila ga je Katarina Zupančič Dežman, trikratna državna prvakinja v pripravi cvetličnih aranžmajev iz ljubljanske cvetličarne Eli. Drevo med pisanimi oblaki je okrasila s pisanimi volčjimi jabolki, orhidejami ter stebli paradižnika. Sicer v parku trenutno cvetijo tudi vrtnice in druge poletne cvetlice, glavni drevored pa je okrašen s številnimi lonci z bujno cvetočimi amarilisi.