FOTO: Prvi jugoslovanski avto

Zastava 600, po licenci za leta 1955 predstavljenega fiata 600, se je uradno rodila v Crveni zastavi na začetku leta 1960. Majhen, a hkrati dovolj velik avtomobil za prevoz štirih potnikov je pomenil začetek vsesplošne jugoslovanske motorizacije, ki je preplavila državo. V sedmih izvedbah z motorno velikostjo od 600 do 850 kubičnih centimetrov so jih do leta 1985 izdelali nič manj kot 923.487.

Družinski ljubljenček

Dolgoletni prisotnosti primerno se je spreminjal fičkov družbeni položaj. Na začetku si moral nanj čakati in ga morda preplačati. Z leti je ikona luksuza, za katero si v začetnem obdobju odštel okoli 50 povprečnih plač, bledela in prevzela lento najmanjše ter najslabše v paleti jugoslovanske avtomobilske industrije. Nič manj dramatični niso bili prvi koraki avtomobila z zadaj vgrajenim štirivaljnim motorjem. Zgodba se je začela pisati leta 1949 z vzpostavitvijo povezave med jugoslovansko politično in gospodarsko elito ter italijanskim Fiatom. Dogovoru o sodelovanju sta sledila vzpostavitev obrata za proizvodnjo avtomobilov v nekdanji tovarni orožja v Kragujevcu ter odhod strokovnjakov in mehanikov na izobraževanje v italijanski Torino. Ker so bili časi drugačni, so v Kragujevcu pred začetkom proizvodnje izvedli še delavski referendum, kjer je 95 odstotkov od 5000 zaposlenih izglasovalo predlog o začetku proizvodnje.

Metuljev preporod

V Kragujevcu so fička, ki je bil kopija fiata 600 z osem centimetrov podaljšano zunanjostjo, izdelovali predvsem iz že izdelanih italijanskih delov, čeprav naj bi statistika dokazovala, da je bilo okoli 38 odstotkov kosov narejenih v Jugoslaviji. Avtomobilček je preživel več evolucijskih pomladitev, med katerimi je eno ključnih pomikanje vrat. Na začetku so se odpirala od spredaj nazaj (od tod naziv metuljček), od leta 1969 običajno. Kar precej sprememb je bilo pri opremi, čeprav nikoli ni šlo za luksuz. Pa tudi moč vodno hlajenega motorja je z leti rasla. Motor iz prvih fičkov je ponujal 18 kW (25 KM), kar je zadostovalo za doseganje najvišje hitrosti 100 km/h. Stroj iz najmočnejše izvedbe z oznako 850 je ponujal že konkretnih 25 kW (34 KM), s katerimi si dosegel največ 125 km/h.

Epopeja legende

Fiat 600, ki je v petdesetih letih z nizko ceno, priročnostjo in skoraj 2,7 milijona prodanimi primerki pomagal motorizirati Apeninski polotok, se je leta 1985 dokončno izpel še v jugoslovanski izvedbi. Njegovo vlogo so prevzeli bolj moderni zastava 101, 128 in jugo. Fički so nato počasi izginili s cest. Zadnja leta doživljamo njihovo starodobniško vrnitev, ki jo podpihujejo nostalgični spomini na prva motorizirana družinska potovanja. Temu primerno visoke so lahko cene, saj je treba za najlepše primerke odšteti več tisoč evrov. Bruno Kuzmin