DAN ŽIVALI
Najbolj ogrožene dvoživke
Leta 1931 so na kongresu ekologov v Firencah določili, da bo 4. oktober svetovni dan varstva živali; pri nas je ogroženih 2000 živalskih vrst.
Odpri galerijo
Na dobro živali je treba misliti vse leto, ne le ob jutrišnjem dnevu. FOTO: Guliver/Getty Images
Na kongresu ekologov pred 87 leti so 4. oktober izbrali zato, ker takrat goduje sveti Frančišek Asiški, ki se je zavzemal za odgovornost do okolja in živali. Namen svetovnega dneva varstva živali je opozoriti na skrb vzbujajoč položaj ogroženih živalskih vrst in na human odnos do vseh živali. Tudi v Sloveniji je mnogo vrst kljub njihovi veliki pestrosti (pri nas jih živi od 15.000 do 20.000, na Zemlji okoli dva milijona) ogroženih, po navedbah Statističnega urada RS več kot 2000!
»Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst in podobno.
Najbolj so ogrožene dvoživke. Med drugim je ogroženih tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar približno 3200 različnih vrst, a se je njihova populacija v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšala za kar 60 odstotkov.« Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin (baliranje trave, še preden travnik zacveti), zaraščanje in izsuševanje, so še zapisali na uradu.
V Društvu za zaščito živali Ljubljana ugotavljajo, da so živali zadnje čase zelo priljubljene, vendar je pomembno, da naklonjenosti dodamo tudi razumevanje.
»Sodobna znanost in dostop do informacij nam dajeta možnost prepoznati, katere rešitve resnično prinesejo največjo korist za kar največ živali. Na področju nikogaršnjih, uličnih mačk in psov (zadnjih pri nas ni, je pa problem obsežen v državah proti jugu) se je kot najučinkovitejši izkazal pristop TNR (trap neuter release – ujemi steriliziraj izpusti). Ob izobraževanju o živalih raste tudi empatija, ta pa bo ključna za vzgojo nove generacije in njihov odnos do živali.«
Veseli jih, da so se vendarle začeli izboljševati razmere za rejne živali, a »pred nami je še zelo dolga pot. Boljše razumevanje divjih živali nam daje nove možnosti za sobivanje z njimi in upamo, da bodo odstrel in drugi tovrstni posegi nekoč del zgodovine«. Da bi se učili o divjih živalih, nam jih ni treba zapirati v kletke, bazene in terarije, saj nam je na voljo sodobna informacijska tehnologija, še pravi Ena Kobentar iz društva.
Vsak lahko naredi kaj dobrega za živali, tudi tako, da v soboto, 6. oktobra, pred Interspar Vič v Ljubljani prinese star papir, hrano in potrebščine za živali, ki jih bodo od 8. do 18. ure zbirali prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana.
Dvoživke, žabe, urhi, krastače, so ena od najbolj ogroženih skupin vretenčarjev.
»Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst in podobno.
Najbolj so ogrožene dvoživke. Med drugim je ogroženih tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar približno 3200 različnih vrst, a se je njihova populacija v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšala za kar 60 odstotkov.« Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin (baliranje trave, še preden travnik zacveti), zaraščanje in izsuševanje, so še zapisali na uradu.
Kaj je dobro za živali?
V Društvu za zaščito živali Ljubljana ugotavljajo, da so živali zadnje čase zelo priljubljene, vendar je pomembno, da naklonjenosti dodamo tudi razumevanje.
Ljudi je treba nenehno ozaveščati o koristih sterilizacije/kastracije, o do živali najbolj prijaznem načinu košnje, smotrni uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
»Sodobna znanost in dostop do informacij nam dajeta možnost prepoznati, katere rešitve resnično prinesejo največjo korist za kar največ živali. Na področju nikogaršnjih, uličnih mačk in psov (zadnjih pri nas ni, je pa problem obsežen v državah proti jugu) se je kot najučinkovitejši izkazal pristop TNR (trap neuter release – ujemi steriliziraj izpusti). Ob izobraževanju o živalih raste tudi empatija, ta pa bo ključna za vzgojo nove generacije in njihov odnos do živali.«
Gorski apolon je zavarovana vrsta že od 1920., a kljub temu med najbolj ogroženimi metulji.
Veseli jih, da so se vendarle začeli izboljševati razmere za rejne živali, a »pred nami je še zelo dolga pot. Boljše razumevanje divjih živali nam daje nove možnosti za sobivanje z njimi in upamo, da bodo odstrel in drugi tovrstni posegi nekoč del zgodovine«. Da bi se učili o divjih živalih, nam jih ni treba zapirati v kletke, bazene in terarije, saj nam je na voljo sodobna informacijska tehnologija, še pravi Ena Kobentar iz društva.
Tako doma kot v vrtcih in šolah bi morali dati še več poudarka spoštljivemu in odgovornemu odnosu do živali oziroma do okolja na splošno.
Vsak lahko naredi kaj dobrega za živali, tudi tako, da v soboto, 6. oktobra, pred Interspar Vič v Ljubljani prinese star papir, hrano in potrebščine za živali, ki jih bodo od 8. do 18. ure zbirali prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana.
