FENEK
Drobno telo, velika ušesa
Fenek je najmanjši med lisicami; na tačkah ima dlake, ki jih varujejo pred vročim peskom.
Odpri galerijo
Dobro je prilagojen na bivanje v puščavi. FOTO: Slowmotiongli/Getty Images
Veste, kdo je fenek? Kaj pa če povemo, da živi v puščavi in ima zares velika ušesa? Ja, prav imate, o puščavski lisici govorimo. Fenek, njegovo latinsko ime je Vulpes zerda, je precej manjši od navadne lisice, živi v saharskem delu severne Afrike.
Puščavska lisica ni prav veliko in težko bitje, tehta okoli kilogram, dolga pa je 65 centimetrov, in to skupaj z repom. Pravzaprav so najmanjše med lisicami, ušesa pa so si izposodile pri večjih sorodnicah: od deset do petnajst centimetrov so dolga, dosežejo lahko pol velikosti telesa, in ne služijo le poslušanju, kje se giblje plen, pač pa tudi izmenjavanju toplote. Ljudje se hladimo z razširjanjem žil in tudi fenki se tako, le da so pri njih najgosteje prepredene in posejane žilice na uhljih.
Hladijo se tudi s sopihanjem, kot psi. Imajo svetel kožuh, dolgo gosto dlako, ki jih ščiti pred nočnim mrazom in dnevno vročino. Tudi tačke ima dlakave, kar jo varuje pred vročim peskom. Te so kot lopate, s katerimi pogosto koplje. Živi namreč v podzemnem brlogu. Tam lenari čez dan, ko je najbolj vroče, najbolj aktiven je fenek ponoči, od doma se odpravi proti večeru in skrit mirno opazuje okolico ter se pripravlja na lov. Hrani se z manjšimi glodavci in kuščarji, je tudi žuželke, polže in sadje. Ostanke obroka zakoplje za pozneje. Kot druge puščavske živali dolgo zdrži brez vode.
Puščavska lisica je družabna žival, brlog, v katerem živi, je povezan z brlogi drugih živali, okoli deset jih živi v eni skupnosti. Je tudi hišni ljubljenček, saj jo je mogoče udomačiti. Samci ozemlje označujejo z urinom in postanejo agresivni tekmeci, ko se bliža sezona parjenja, ta traja od januarja do marca, samica po 52 dnevih brejosti skoti od dva do štiri mladičke. Spolno zrelost doseže fenek pri enem letu, partnerja pa si izbere za vse življenje.
Puščavska lisica ni prav veliko in težko bitje, tehta okoli kilogram, dolga pa je 65 centimetrov, in to skupaj z repom. Pravzaprav so najmanjše med lisicami, ušesa pa so si izposodile pri večjih sorodnicah: od deset do petnajst centimetrov so dolga, dosežejo lahko pol velikosti telesa, in ne služijo le poslušanju, kje se giblje plen, pač pa tudi izmenjavanju toplote. Ljudje se hladimo z razširjanjem žil in tudi fenki se tako, le da so pri njih najgosteje prepredene in posejane žilice na uhljih.
Z velikimi ušesi se hladi, skoznje namreč izgublja toploto.
Hladijo se tudi s sopihanjem, kot psi. Imajo svetel kožuh, dolgo gosto dlako, ki jih ščiti pred nočnim mrazom in dnevno vročino. Tudi tačke ima dlakave, kar jo varuje pred vročim peskom. Te so kot lopate, s katerimi pogosto koplje. Živi namreč v podzemnem brlogu. Tam lenari čez dan, ko je najbolj vroče, najbolj aktiven je fenek ponoči, od doma se odpravi proti večeru in skrit mirno opazuje okolico ter se pripravlja na lov. Hrani se z manjšimi glodavci in kuščarji, je tudi žuželke, polže in sadje. Ostanke obroka zakoplje za pozneje. Kot druge puščavske živali dolgo zdrži brez vode.
Puščavska lisica je družabna žival, brlog, v katerem živi, je povezan z brlogi drugih živali, okoli deset jih živi v eni skupnosti. Je tudi hišni ljubljenček, saj jo je mogoče udomačiti. Samci ozemlje označujejo z urinom in postanejo agresivni tekmeci, ko se bliža sezona parjenja, ta traja od januarja do marca, samica po 52 dnevih brejosti skoti od dva do štiri mladičke. Spolno zrelost doseže fenek pri enem letu, partnerja pa si izbere za vse življenje.
