PLAŠNE
Oh, te hišne miši! V vsakem domu so lahko
Hišna miš živi povsod, kjer je človek; v ujetništvu lahko dočakajo tudi več kot dve leti.
Odpri galerijo
V iskanju hrane splezajo na najvišjo polico v shrambi ali kuhinji, sijajno tudi skačejo in plavajo. FOTO: Icefront/Getty Images
Ko pomislimo na miš, pomislimo na mačka in sir ter plahost. Mišim se najraje ognemo, povezujemo jih s škodo, umazanijo, boleznimi. Glodavci, med katere spadajo, so odgovorni za širjenje kar dvesto različnih bolezni, ki so za ljudi nevarne.
A miši so radovedna, inteligentna, organizirana bitja, ki do podrobnosti raziščejo okolico, v kateri živijo, sposobne so izjemne prilagoditve in svojevrstne zvitosti, predvsem skrivanja pred sovražniki. Kar se teh tiče, se zanašajo na svoj izjemni voh. Rade potujejo z ladjami: tiste, ki se jim uspe vkrcati na krov, lahko prispejo v katero koli državo na drugem koncu sveta. Hišna, domača miš (Mus musculus) pravzaprav živi povsod, le na Antarktiki ne. Rade živijo blizu ljudi, v hišah, skladiščih, na kmetijah.
Dolga je od 6,5 do 9,5 centimetra, težka je od 15 do 30 gramov. Jedo od 15- do 20-krat na dan, zato so rade blizu virov hrane: glodajo semena, koreninice, stebelca rastlin, tudi insekte pa seveda vse, kar jemo ljudje. V iskanju hrane splezajo na najvišjo polico v shrambi ali kuhinji, sijajno tudi skačejo in plavajo: tri dni lahko plavajo v vodi, tako kot podgane bodo preživele, če se v trenutku, ko potegnemo vodo, znajdejo v vece školjki.
Ko smo ravno pri stranišču: ko jih prime na stran, torej ko morajo opraviti veliko ali malo potrebo, se ne omejijo le na en prostor, pač pa svoje opravijo kjer koli. Miši, od katerih se širi smrad, so zelo hitre, tečejo lahko s hitrostjo do 13 km/h. V ujetništvu pa lahko dočakajo tudi več kot dve leti, v divjini precej manj. Glede na kratko življenjsko dobo ni čudno, da se zelo hitro razmnožujejo: potomce imajo lahko že pri dveh mesecih starosti, in to od pet do deset legel na leto, v vsakem je lahko do dvanajst mladičev, najpogosteje pet. Samica v enem letu skoti tudi desetkrat po od štiri do devet mladičev!
A miši so radovedna, inteligentna, organizirana bitja, ki do podrobnosti raziščejo okolico, v kateri živijo, sposobne so izjemne prilagoditve in svojevrstne zvitosti, predvsem skrivanja pred sovražniki. Kar se teh tiče, se zanašajo na svoj izjemni voh. Rade potujejo z ladjami: tiste, ki se jim uspe vkrcati na krov, lahko prispejo v katero koli državo na drugem koncu sveta. Hišna, domača miš (Mus musculus) pravzaprav živi povsod, le na Antarktiki ne. Rade živijo blizu ljudi, v hišah, skladiščih, na kmetijah.
Dolga je od 6,5 do 9,5 centimetra, težka je od 15 do 30 gramov. Jedo od 15- do 20-krat na dan, zato so rade blizu virov hrane: glodajo semena, koreninice, stebelca rastlin, tudi insekte pa seveda vse, kar jemo ljudje. V iskanju hrane splezajo na najvišjo polico v shrambi ali kuhinji, sijajno tudi skačejo in plavajo: tri dni lahko plavajo v vodi, tako kot podgane bodo preživele, če se v trenutku, ko potegnemo vodo, znajdejo v vece školjki.
Potomce imajo lahko že pri dveh mesecih starosti, in to od pet do deset legel na leto.
Ko smo ravno pri stranišču: ko jih prime na stran, torej ko morajo opraviti veliko ali malo potrebo, se ne omejijo le na en prostor, pač pa svoje opravijo kjer koli. Miši, od katerih se širi smrad, so zelo hitre, tečejo lahko s hitrostjo do 13 km/h. V ujetništvu pa lahko dočakajo tudi več kot dve leti, v divjini precej manj. Glede na kratko življenjsko dobo ni čudno, da se zelo hitro razmnožujejo: potomce imajo lahko že pri dveh mesecih starosti, in to od pet do deset legel na leto, v vsakem je lahko do dvanajst mladičev, najpogosteje pet. Samica v enem letu skoti tudi desetkrat po od štiri do devet mladičev!
