Posebnost so krila
Hrošči (red Coleoptera) spadajo med žuželke, najbolj raznoliko skupino živali; v terarijih v glavnem gojimo vrste, ki jedo sadje.
Odpri galerijo
Tropske mimice v zbirki društva Bioexo Foto: arhiv društva
Tako kot vse žuželke imajo tudi hrošči šest nog, dve tipalki, štiri krila in tri dele telesa. Od drugih vrst žuželk se razlikujejo po krilih, sprednja so trda in pokrivajo zadnja mehkejša membranska krila, ki jih uporabljajo za letenje. Ličinke imajo šest nog, ki so v prednjem delu telesa.
Nekatere vrste hroščev imajo ličinke, ki ostanejo v tleh ali v lesu in se ne premikajo veliko, ličinke drugih vrst (npr. pikapolonice) pa so precej aktivne ali celo lovijo druge žuželke. Ravno zato so pikapolonice tako pomembne v vzdrževanju ravnotežja pojavljanja listnih uši. Imajo dobro razvit voh, ki jim služi, da lažje najdejo hrano, odraslim samčkom pa ta pomaga najti partnerico za parjenje (samičke izločajo feromone).
Hrošče najdemo v zelo različnih okoljih – globoko v tleh, v drevesih, v sadju, v semenih, v listih, v mrtvem lesu, v živih rastlinah in v truplih. Ličinke običajno živijo znotraj svojega vira hrane, odrasle živali pa se razpršijo. Vir hrane za odrasle in za ličinke je na splošno popolnoma drugačen: ličinke jedo predvsem rastline pa tudi meso ali gnoj, odrasli pa sadje, nektar, druge žuželke ali rastlinski material.
V teraristiki se v glavnem gojijo vrste, ki jedo sadje. Gojiteljev oziroma rejcev ni veliko, saj je faza ličinke v veliko primerih zelo dolga, faza odrasle živali pa kratka. Ličinke običajno hranimo v substratu, ki je mešanica zemlje, listja, trhlega belega lesa (od 10 do 20 cm debela plast v plastični škatli z dovolj prezračevanja). Ena ličinka potrebuje vsaj deset kubičnih cm svojega prostora. Nekatere so kanibalke, zato jih gojimo samo posamezno. Substrat mora biti vlažen, vendar ne moker.
Za pospešitev rasti lahko dodamo nekaj briketov mačje hrane. Temperaturo prilagodimo vrsti, ki jo gojimo. Odrasle živali, torej hrošči, potrebujejo drugačno okolje kot njihove ličinke; glede na vrsto hrošča pripravimo dovolj velik steklen terarij s plastjo vlažne zemlje in nekaj kosi lesa ali lubja (skupaj dva cm ali več); preverite, kakšno temperaturo in vlažnost potrebuje vaša vrsta hrošča. Notranjost terarija redno pršite z vodo. Terarij mora biti v višino in širino vsaj 5-krat večji od dolžine hrošča, da ima dovolj prostora za sprehajanje. Vanj lahko postavimo nekaj živih rastlin, vendar je mogoče, da jih hrošči počasi uničijo ali pojedo.
Hrošče najdemo na vseh celinah in v vseh državah, le na Antarktiki jih ni. Iz jajčeca hrošča se izleže ličinka, ki je videti kot debela gosenica. Ličinke se običajno neprestano hranijo in se levijo približno štirikrat. Ko ličinka 'dozori', se spremeni v bubo, ki se ne more premikati in jesti, ta pa se nato razvije v obliko odraslega hrošča. Ta zadnja življenjska faza običajno leti in se razmnožuje ter tako razširja.
Sadjejedi hrošči uživajo sveže sadje in včasih nektar. Krožnik z banano, jabolkom, pomarančo, grozdjem, ananasom, mangom ali drugim sadjem postavimo na sredino terarija, po možnosti ne neposredno pod žarnico. Hrošči morajo imeti vseskozi sveže sadje, zato ga zamenjamo vsak drugi dan.
Ker lahko sadje privabi vinske mušice, lahko kupite posebno hrano za hrošče v obliki želeja v plastični skodelici (na sejmih eksotičnih živali in tudi v trgovinah za hišne ljubljenčke v Sloveniji). Umrli hrošči se večinoma zelo lepo ohranijo, zato nekateri zbiratelji kupujejo ličinke in po končanem življenju hrošče dodajo v zbirke. Priporočam, da ličinke in hrošče kupite na omenjenih sejmih v tujini, kjer prodajajo zanesljivi rejci, in ne prek spleta, saj v tem primeru obstaja velika verjetnost črne trgovine z zaščitenimi živalmi, ki so odvzete iz narave.
* Mag. Nika Leben je biologinja in članica društva Bioexo
Nekatere vrste hroščev imajo ličinke, ki ostanejo v tleh ali v lesu in se ne premikajo veliko, ličinke drugih vrst (npr. pikapolonice) pa so precej aktivne ali celo lovijo druge žuželke. Ravno zato so pikapolonice tako pomembne v vzdrževanju ravnotežja pojavljanja listnih uši. Imajo dobro razvit voh, ki jim služi, da lažje najdejo hrano, odraslim samčkom pa ta pomaga najti partnerico za parjenje (samičke izločajo feromone).
Od drugih žuželk se razlikujejo po krilih, sprednja so trda in pokrivajo zadnja mehkejša membranska krila, ki jih uporabljajo za letenje.
Hrošče najdemo v zelo različnih okoljih – globoko v tleh, v drevesih, v sadju, v semenih, v listih, v mrtvem lesu, v živih rastlinah in v truplih. Ličinke običajno živijo znotraj svojega vira hrane, odrasle živali pa se razpršijo. Vir hrane za odrasle in za ličinke je na splošno popolnoma drugačen: ličinke jedo predvsem rastline pa tudi meso ali gnoj, odrasli pa sadje, nektar, druge žuželke ali rastlinski material.
V terariju rastlinojede
V teraristiki se v glavnem gojijo vrste, ki jedo sadje. Gojiteljev oziroma rejcev ni veliko, saj je faza ličinke v veliko primerih zelo dolga, faza odrasle živali pa kratka. Ličinke običajno hranimo v substratu, ki je mešanica zemlje, listja, trhlega belega lesa (od 10 do 20 cm debela plast v plastični škatli z dovolj prezračevanja). Ena ličinka potrebuje vsaj deset kubičnih cm svojega prostora. Nekatere so kanibalke, zato jih gojimo samo posamezno. Substrat mora biti vlažen, vendar ne moker.
Hrošči so čudovite živali, predvsem navduši pestrost barv, oblik in velikosti: odrasel tropski hrošč nosorožec. Foto: Aya Francisco, tofugu.com
Hrošče najdemo na vseh celinah in v vseh državah, le na Antarktiki jih ni. Iz jajčeca hrošča se izleže ličinka, ki je videti kot debela gosenica. Ličinke se običajno neprestano hranijo in se levijo približno štirikrat. Ko ličinka 'dozori', se spremeni v bubo, ki se ne more premikati in jesti, ta pa se nato razvije v obliko odraslega hrošča. Ta zadnja življenjska faza običajno leti in se razmnožuje ter tako razširja.
Sadjejedi hrošči uživajo sveže sadje in včasih nektar. Krožnik z banano, jabolkom, pomarančo, grozdjem, ananasom, mangom ali drugim sadjem postavimo na sredino terarija, po možnosti ne neposredno pod žarnico. Hrošči morajo imeti vseskozi sveže sadje, zato ga zamenjamo vsak drugi dan.
Po živali na sejem
Ker lahko sadje privabi vinske mušice, lahko kupite posebno hrano za hrošče v obliki želeja v plastični skodelici (na sejmih eksotičnih živali in tudi v trgovinah za hišne ljubljenčke v Sloveniji). Umrli hrošči se večinoma zelo lepo ohranijo, zato nekateri zbiratelji kupujejo ličinke in po končanem življenju hrošče dodajo v zbirke. Priporočam, da ličinke in hrošče kupite na omenjenih sejmih v tujini, kjer prodajajo zanesljivi rejci, in ne prek spleta, saj v tem primeru obstaja velika verjetnost črne trgovine z zaščitenimi živalmi, ki so odvzete iz narave.
* Mag. Nika Leben je biologinja in članica društva Bioexo
