MANIOKA
Kroglice za teksturo
Manioka je zeljnata trajnica, ki ima užitne gomolje; pri nas uporabljamo predvsem moko in škrob, izdelke najdemo pod imenom tapioka.
Odpri galerijo
Manioka ali tapioka, lahko tudi kasava: različna imena nas lahko zmedejo, zato povejmo, gre za poimenovanje ene rastline oziroma živil, ki jih iz nje proizvedejo. Manioka je rastlina, ki izvira iz Južne Amerike in jo imenujemo tudi kasava, uporabni in užitni so veliki podolgovati gomolji, ki jih uživamo same ali predelane v moko ali škrob pa tudi škrobove kroglice. Te izdelke pa v trgovini po večini najdemo pod imenom tapioka.
Gomolji, ki jih pri nas težko kupimo, so različnih velikosti, dosežejo lahko tudi do deset kilogramov. Imajo temno rjavo, neugledno lupino, ko vanjo zarežemo, pa se pod površjem razkrije meso bele ali rumene barve, ki je bogato predvsem s škrobom. Vsebuje tudi številne minerale in vitamin B.
Za pridobivanje moke in škroba uporabljajo bele gomolje, medtem ko se rumeni znajdejo na krožniku kot zelenjava, na primer narezani na koščke in pečeni kot krompir, v tradicionalni kuhinji jih tudi kuhajo ali dušijo. Danes največ manioke vzgojijo v Aziji in Afriki, kjer je pomemben vir prehrane. Značilna jed v Afriki se imenuje fufu, pripravijo pa jo tako, da gomolje kuhajo kakšno uro, nato pa stolčejo v gosto testo. Iz njega naredijo svaljke in jih zakuhajo v juho ali ocvrejo.
Pri nas pa, kot rečeno, uporabljamo predvsem moko tapioka in škrob ter kroglice. Pri nakupu bodimo pozorni, da ne zamešamo moke in škroba. Moka je pripravljena iz olupljenih in posušenih gomoljev, ki jih gladko zmeljejo, in jo uporabljamo podobno kot moke iz žit. Škrob pa pripravijo tako, da olupljene gomolje nastrgajo in stisnejo, tako da se iz njih izloči tekočina. Na dnu posode se nabira usedlina, ki je čisti škrob. Zanimive so še kroglice, ki jih pridobivajo iz posušenih gomoljev in vsebujejo okoli 80 odstotkov škroba.
Iz moke pripravimo različna peciva, posebno imenitni in rahli bodo palačinke, pudingi in narastki, uporabljamo jo tudi za zgoščevanje jedi in pri kuhanju sadnih želejev. V ta namen je primeren tudi škrob tapioka. Ker imata tako moka kot škrob nevtralen okus, ne vplivata na naravni okus sadja oziroma drugih živil.
Gomolji, ki jih pri nas težko kupimo, so različnih velikosti, dosežejo lahko tudi do deset kilogramov. Imajo temno rjavo, neugledno lupino, ko vanjo zarežemo, pa se pod površjem razkrije meso bele ali rumene barve, ki je bogato predvsem s škrobom. Vsebuje tudi številne minerale in vitamin B.
Za pridobivanje moke in škroba uporabljajo bele gomolje, medtem ko se rumeni znajdejo na krožniku kot zelenjava, na primer narezani na koščke in pečeni kot krompir, v tradicionalni kuhinji jih tudi kuhajo ali dušijo. Danes največ manioke vzgojijo v Aziji in Afriki, kjer je pomemben vir prehrane. Značilna jed v Afriki se imenuje fufu, pripravijo pa jo tako, da gomolje kuhajo kakšno uro, nato pa stolčejo v gosto testo. Iz njega naredijo svaljke in jih zakuhajo v juho ali ocvrejo.
Pri nas pa, kot rečeno, uporabljamo predvsem moko tapioka in škrob ter kroglice. Pri nakupu bodimo pozorni, da ne zamešamo moke in škroba. Moka je pripravljena iz olupljenih in posušenih gomoljev, ki jih gladko zmeljejo, in jo uporabljamo podobno kot moke iz žit. Škrob pa pripravijo tako, da olupljene gomolje nastrgajo in stisnejo, tako da se iz njih izloči tekočina. Na dnu posode se nabira usedlina, ki je čisti škrob. Zanimive so še kroglice, ki jih pridobivajo iz posušenih gomoljev in vsebujejo okoli 80 odstotkov škroba.
Tapiokina moka je zanimiva predvsem zato, ker ne vsebuje glutena
Iz moke pripravimo različna peciva, posebno imenitni in rahli bodo palačinke, pudingi in narastki, uporabljamo jo tudi za zgoščevanje jedi in pri kuhanju sadnih želejev. V ta namen je primeren tudi škrob tapioka. Ker imata tako moka kot škrob nevtralen okus, ne vplivata na naravni okus sadja oziroma drugih živil.