So hrana, ne pijača
Čeprav sadni in zelenjavni sokovi tudi odžejajo, so izjemno hranljivi, zato na dan popijemo le dva ali tri kozarce.
Odpri galerijo
Poletje ponuja obilo svežega sadja in zelenjave, iz katerega lahko pripravljamo okusne, osvežujoče, nasitne in predvsem zdrave napitke. Pri tem moramo ločiti sokove in smutije, prvi nastanejo s sočenjem osnovnih sestavin, kar pomeni, da iz zelenjave ali sadja iztisnemo sok, kot stranski produkt pa ostane kaša oziroma suha snov, ki jo tudi lahko uporabimo. Za pripravo smutijev pa cele sadeže oziroma zelenjavo zalijemo z vodo oziroma drugo tekočino in zmeljemo v poljubno gosto kašo. Za pripravo potrebujemo dva različna aparata, sokovnik ali blender, tokrat se bomo osredotočili na sočenje.
Sveže sokove pripravljamo iz sadja, zelenjave ali kombinacije obojega. Uživamo jih, ker so zdravi in okusni, čeprav je res, da slednjega za vse ne moremo trditi. Če pripravimo sok iz zelene, bomo težko uživali v njegovem okusu, zato ga kombiniramo s korenjem ali jabolki. Prav tako velja za rdečo peso, ki ima premočan okus, da bi jo ponujali kar samo.
V duhu zdrave prehrane večkrat posegamo po sadnih kot po zelenjavnih smutijih, saj sadje lahko pojemo. Izjema so na primer lupine nekaterih plodov, lubenic ali melon, ki so zelo bogate z rudninami, kar je škoda zavreči.
Bolj pogosto sočimo zelenjavo, primerne so trde vrste, na primer korenje, rdeča pesa, koleraba pa tudi zelenolistna zelenjava. Na ta način koristno uporabimo viške z vrta, ko hoče na primer solata pobegniti v cvet in ni več primerna za v skledo, jo predelamo v sok in zaužijemo njene koristne sestavine.
Ne glede na to, kakšen sok pripravljamo, vselej uporabimo zrele in zdrave plodove oziroma zelene dele zelenjave. Če so prezreli in deloma nagniti, jih obrežemo in stisnemo. Če je le možno, sočimo ekološke pridelke, zlasti če uporabimo cele, z lupino vred.
Preden se odločimo za nakup sokovnika, dobro premislimo, saj kakovostni aparati niso prav poceni. Pri nas lahko izbiramo med cenejšimi centrifugalnimi in bolj kakovostnimi, a dražjimi sokovniki na vijak oziroma polža. Odločitev za uživanje doma stisnjenih sokov potegne za sabo še eno opravilo: čiščenje sokovnikov je precej zoprno opravilo, zato res dobro premislimo, da ga ne bomo po nekajtedenskem navdušenju naveličani pospravili nekam na dno omare.
Sveže sokove pripravljamo iz sadja, zelenjave ali kombinacije obojega. Uživamo jih, ker so zdravi in okusni, čeprav je res, da slednjega za vse ne moremo trditi. Če pripravimo sok iz zelene, bomo težko uživali v njegovem okusu, zato ga kombiniramo s korenjem ali jabolki. Prav tako velja za rdečo peso, ki ima premočan okus, da bi jo ponujali kar samo.
V duhu zdrave prehrane večkrat posegamo po sadnih kot po zelenjavnih smutijih, saj sadje lahko pojemo. Izjema so na primer lupine nekaterih plodov, lubenic ali melon, ki so zelo bogate z rudninami, kar je škoda zavreči.
Bolj pogosto sočimo zelenjavo, primerne so trde vrste, na primer korenje, rdeča pesa, koleraba pa tudi zelenolistna zelenjava. Na ta način koristno uporabimo viške z vrta, ko hoče na primer solata pobegniti v cvet in ni več primerna za v skledo, jo predelamo v sok in zaužijemo njene koristne sestavine.
Ne glede na to, kakšen sok pripravljamo, vselej uporabimo zrele in zdrave plodove oziroma zelene dele zelenjave. Če so prezreli in deloma nagniti, jih obrežemo in stisnemo. Če je le možno, sočimo ekološke pridelke, zlasti če uporabimo cele, z lupino vred.
Preden se odločimo za nakup sokovnika, dobro premislimo, saj kakovostni aparati niso prav poceni. Pri nas lahko izbiramo med cenejšimi centrifugalnimi in bolj kakovostnimi, a dražjimi sokovniki na vijak oziroma polža. Odločitev za uživanje doma stisnjenih sokov potegne za sabo še eno opravilo: čiščenje sokovnikov je precej zoprno opravilo, zato res dobro premislimo, da ga ne bomo po nekajtedenskem navdušenju naveličani pospravili nekam na dno omare.