CEPITI ALI NE?
Cepljeni ščitijo najbolj ranljive
V zadnjih 60 letih je cepljenje rešilo več otroških življenj kot kateri koli drug medicinski ukrep, poudarjajo zdravstveni strokovnjaki, a nasprotovanje cepljenju se je v zadnjem času okrepilo.
Odpri galerijo
Če se bo trend zniževanja precepljenosti nadaljeval, lahko tudi v Sloveniji pričakujemo večje izbruhe nalezljivih bolezni, ki se jih da preprečiti s cepljenjem.
Cepljenje je eden najučinkovitejših javnozdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni, pred katerimi lahko zaščitimo sebe in okolico. To poudarja tudi letošnji evropski in svetovni teden cepljenja (od 23. do 30. aprila) in izpostavlja pravico do cepljenja vsakega posameznika ter odgovornost do družbe, ki jo s tem izraža.
Čeprav je to za zdaj pred številnimi nalezljivimi boleznimi najboljša preventivna zaščita, se je v Sloveniji nasprotovanje cepljenju v minulih nekaj letih močno okrepilo. Na vprašanje, zakaj je kar naenkrat toliko staršev, ki mu nasprotujejo, dr. Veronika Učakar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odgovarja: »Delež posameznikov, ki izrazito nasprotujejo cepljenju, je v Sloveniji še vedno relativno majhen. Bolj vzbuja skrb dejstvo, da se za cepljenje ne odločijo starši, ki mu sicer ne nasprotujejo, a se preprosto bojijo neželenih učinkov ali dvomijo o učinkovitosti cepiv in se ne znajdejo v poplavi nasprotujočih si informacij s spleta in drugod. Tako kot v drugih razvitih državah se tudi pri nas pojavlja nezaupanje v verodostojne in znanstvene informacije ter v strokovne institucije in zdravstveni sistem na splošno.«
Nasprotovanje največkrat argumentirajo kot nezadostno varnost in neučinkovitost cepiv in kot svobodno izbiro staršev. Cepiva so varna, pravi Učakarjeva. »Večina težav, ki jih opazimo po cepljenju, običajno ni posledica cepljenja. To še posebno velja v prvem letu življenja, ko so cepljenja tako pogosta, da se lahko sočasno z njimi pojavijo tudi drugi dogodki, ki vplivajo na zdravje. Cepiva lahko povzročijo neželene stranske učinke, najpogosteje bolečino in rdečino na mestu vboda ali povišano telesno temperaturo, vendar so ti praviloma blagi in prehodni. Resni neželeni učinki po cepljenju so zelo redki.«
Z vidika obvladovanja nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, in preprečevanja njihovih izbruhov je pomembno tako cepljenje posameznika (individualna zaščita) kot skupine (čredna imunost), pravi sogovornica. »O tem pa lahko govorimo le, če je precepljenost populacije dovolj visoka. Za ošpice je tak prag 95 odstotkov. V Sloveniji se večji izbruhi nalezljivih bolezni, ki se jih da preprečiti s cepljenjem, za zdaj še ne pojavljajo, kar kaže, da precepljenost našega prebivalstva še zagotavlja dobro zaščito pred vnosom in širjenjem nalezljivih bolezni v našo državo. Če pa se bo trend zniževanja precepljenosti nadaljeval, lahko tudi v Sloveniji pričakujemo večje izbruhe nalezljivih bolezni, ki se jih da preprečiti s cepljenjem,« je jasna dr. Učakarjeva.
Po podatkih NIJZ za leto 2017 se prag precepljenosti predšolskih otrok proti nalezljivim boleznim pri nas z leti res minimalno znižuje: v letu 2008 smo še dosegali prag precepljenosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, v letu 2017 pa je ta za te nalezljive bolezni padla na 93,2 odstotka. Precepljenost predšolskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s Haemophilus influenzae tipa B je z 96,9 odstotka v letu 2008 padla na 94,2 odstotka v letu 2017.
Po programu cepljenja in zaščite z zdravili za predšolske otroke je bilo v Sloveniji v letu 2017 obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence tipa b ter ošpicam, mumpsu in rdečkam. Obvezniki za cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam so bili v letu 2017 otroci, rojeni od 1. 7. 2015 do 30. 6. 2016, ki naj bi opravili cepljenje z enim odmerkom trivalentnega cepiva do dopolnjenih 18 mesecev starosti. V prvem letu starosti otroci dobijo tudi prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b in otroški paralizi; preostala dva odmerka dobijo v starosti od 12 do 24 mesecev in 8 let (3. razred osnovne šole).
Zato, je povedala sogovornica, bodo na NIJZ še nadaljevali ozaveščanje javnosti o dobrobitih in pomenu cepljenja in še naprej iskali načine, kako pomagati staršem, ki oklevajo pri cepljenju otrok, in na ustrezen način pripraviti informacije, ki jih bodo razumeli in jim bodo pomagale pri odločitvi za cepljenje. »Zelo pomembna je tudi ozaveščenost javnosti kot celote, da je cepljenje pomembno tako za vsakega posameznika kot za družbo v celoti in da ima lahko tudi odločitev za necepljenje posledice za zdravje. Te osebe so izpostavljene tveganju, da lahko zbolijo za potencialno hudimi in celo smrtnimi boleznimi, ki se jih da na enostaven način preprečiti. Zapleti ob prebolevanju nalezljivih bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, so namreč bistveno bolj pogosti kot posamezni redki resni neželeni učinki po cepljenju,« je za Novice povedala dr. Veronika Učakar.
Na NIJZ so nedavno predstavili monografijo o cepljenosti, kjer so v sodelovanju s strokovnjaki s fakultete za družbene vede izvedli raziskavo o odnosu do cepljenja med materami majhnih otrok, v kateri je sodelovalo več kot 1700 mater iz vse Slovenije. »Raziskava je pokazala, da matere še vedno v precejšnji meri zaupajo izbranim pediatrom svojih otrok, manj pa našemu zdravstvenemu sistemu in tudi cepljenju. Proučevali smo zaupanje v različne vire informacij o cepljenju, kjer se je spet pokazalo, da starši še vedno najbolj zaupajo zdravnikom. Manj zaupajo informacijam s spleta in družabnim omrežjem,« je o izsledkih raziskave dejala dr. Veronika Učakar in sklenila, da so vse to pomembne informacije za načrtovanje aktivnosti na področju ozaveščanja o cepljenju.
Čeprav je to za zdaj pred številnimi nalezljivimi boleznimi najboljša preventivna zaščita, se je v Sloveniji nasprotovanje cepljenju v minulih nekaj letih močno okrepilo. Na vprašanje, zakaj je kar naenkrat toliko staršev, ki mu nasprotujejo, dr. Veronika Učakar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odgovarja: »Delež posameznikov, ki izrazito nasprotujejo cepljenju, je v Sloveniji še vedno relativno majhen. Bolj vzbuja skrb dejstvo, da se za cepljenje ne odločijo starši, ki mu sicer ne nasprotujejo, a se preprosto bojijo neželenih učinkov ali dvomijo o učinkovitosti cepiv in se ne znajdejo v poplavi nasprotujočih si informacij s spleta in drugod. Tako kot v drugih razvitih državah se tudi pri nas pojavlja nezaupanje v verodostojne in znanstvene informacije ter v strokovne institucije in zdravstveni sistem na splošno.«
Nasprotovanje največkrat argumentirajo kot nezadostno varnost in neučinkovitost cepiv in kot svobodno izbiro staršev. Cepiva so varna, pravi Učakarjeva. »Večina težav, ki jih opazimo po cepljenju, običajno ni posledica cepljenja. To še posebno velja v prvem letu življenja, ko so cepljenja tako pogosta, da se lahko sočasno z njimi pojavijo tudi drugi dogodki, ki vplivajo na zdravje. Cepiva lahko povzročijo neželene stranske učinke, najpogosteje bolečino in rdečino na mestu vboda ali povišano telesno temperaturo, vendar so ti praviloma blagi in prehodni. Resni neželeni učinki po cepljenju so zelo redki.«
Precepljenost se pri nas znižuje
Cepiva pred nalezljivimi boleznimi ščitijo tako posameznika kot družbo. Ko je dovolj ljudi v skupnosti cepljenih, ni dovolj občutljivih za ohranitev prenosa nalezljive bolezni. Skupaj ščitijo tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki. Vsak človek ima pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki ne morejo biti cepljeni.Z vidika obvladovanja nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, in preprečevanja njihovih izbruhov je pomembno tako cepljenje posameznika (individualna zaščita) kot skupine (čredna imunost), pravi sogovornica. »O tem pa lahko govorimo le, če je precepljenost populacije dovolj visoka. Za ošpice je tak prag 95 odstotkov. V Sloveniji se večji izbruhi nalezljivih bolezni, ki se jih da preprečiti s cepljenjem, za zdaj še ne pojavljajo, kar kaže, da precepljenost našega prebivalstva še zagotavlja dobro zaščito pred vnosom in širjenjem nalezljivih bolezni v našo državo. Če pa se bo trend zniževanja precepljenosti nadaljeval, lahko tudi v Sloveniji pričakujemo večje izbruhe nalezljivih bolezni, ki se jih da preprečiti s cepljenjem,« je jasna dr. Učakarjeva.
Zbolijo zlasti necepljeni.
Po podatkih NIJZ za leto 2017 se prag precepljenosti predšolskih otrok proti nalezljivim boleznim pri nas z leti res minimalno znižuje: v letu 2008 smo še dosegali prag precepljenosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, v letu 2017 pa je ta za te nalezljive bolezni padla na 93,2 odstotka. Precepljenost predšolskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s Haemophilus influenzae tipa B je z 96,9 odstotka v letu 2008 padla na 94,2 odstotka v letu 2017.
Po programu cepljenja in zaščite z zdravili za predšolske otroke je bilo v Sloveniji v letu 2017 obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence tipa b ter ošpicam, mumpsu in rdečkam. Obvezniki za cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam so bili v letu 2017 otroci, rojeni od 1. 7. 2015 do 30. 6. 2016, ki naj bi opravili cepljenje z enim odmerkom trivalentnega cepiva do dopolnjenih 18 mesecev starosti. V prvem letu starosti otroci dobijo tudi prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b in otroški paralizi; preostala dva odmerka dobijo v starosti od 12 do 24 mesecev in 8 let (3. razred osnovne šole).
Odločitev za necepljenje
Kljub cepljenju se nekatere nalezljive bolezni še vedno pojavljajo tudi pri nas, v Evropi in po svetu. Od bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem – kot so ošpice, oslovski kašelj, tetanus, mumps, rdečke, okužba z bakterijo Haemophilus influenzae tipa b, ki lahko povzroča več hudih oblik bolezni, najpogosteje pa pljučnico in vnetje možganskih ovojnic, pnevmokokne invazivne okužbe in hepatitis B –, so po podatkih NIJZ v letošnjem letu zabeležili 23 primerov oslovskega kašlja, dva primera ošpic, štiri primere H influenzae tipa b, 55 primerov pnevmokoknih invazivnih okužb in 15 primerov hepatitisa B.Če se bo trend zniževanja precepljenosti nadaljeval, lahko tudi v Sloveniji pričakujemo večje izbruhe nalezljivih bolezni, ki se jih da preprečiti s cepljenjem.
Zato, je povedala sogovornica, bodo na NIJZ še nadaljevali ozaveščanje javnosti o dobrobitih in pomenu cepljenja in še naprej iskali načine, kako pomagati staršem, ki oklevajo pri cepljenju otrok, in na ustrezen način pripraviti informacije, ki jih bodo razumeli in jim bodo pomagale pri odločitvi za cepljenje. »Zelo pomembna je tudi ozaveščenost javnosti kot celote, da je cepljenje pomembno tako za vsakega posameznika kot za družbo v celoti in da ima lahko tudi odločitev za necepljenje posledice za zdravje. Te osebe so izpostavljene tveganju, da lahko zbolijo za potencialno hudimi in celo smrtnimi boleznimi, ki se jih da na enostaven način preprečiti. Zapleti ob prebolevanju nalezljivih bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, so namreč bistveno bolj pogosti kot posamezni redki resni neželeni učinki po cepljenju,« je za Novice povedala dr. Veronika Učakar.
Izkoreninjene črne koze
Nobena otroška nalezljiva bolezen sicer še ni izkoreninjena in se lahko, če se za to ustvarijo pogoji, spet pojavi. Od nalezljivih bolezni so bile izkoreninjene samo črne koze, že leta 1980. Po uvedbi cepljenja se je pojavljanje večine otroških nalezljivih bolezni zelo zmanjšalo, nekatere se v Sloveniji že dolgo niso pojavile. Zadnji primer davice je bil tako pri nas leta 1967, zadnji primer otroške paralize pa leta 1978.
Nobena otroška nalezljiva bolezen sicer še ni izkoreninjena in se lahko, če se za to ustvarijo pogoji, spet pojavi. Od nalezljivih bolezni so bile izkoreninjene samo črne koze, že leta 1980. Po uvedbi cepljenja se je pojavljanje večine otroških nalezljivih bolezni zelo zmanjšalo, nekatere se v Sloveniji že dolgo niso pojavile. Zadnji primer davice je bil tako pri nas leta 1967, zadnji primer otroške paralize pa leta 1978.
Na NIJZ so nedavno predstavili monografijo o cepljenosti, kjer so v sodelovanju s strokovnjaki s fakultete za družbene vede izvedli raziskavo o odnosu do cepljenja med materami majhnih otrok, v kateri je sodelovalo več kot 1700 mater iz vse Slovenije. »Raziskava je pokazala, da matere še vedno v precejšnji meri zaupajo izbranim pediatrom svojih otrok, manj pa našemu zdravstvenemu sistemu in tudi cepljenju. Proučevali smo zaupanje v različne vire informacij o cepljenju, kjer se je spet pokazalo, da starši še vedno najbolj zaupajo zdravnikom. Manj zaupajo informacijam s spleta in družabnim omrežjem,« je o izsledkih raziskave dejala dr. Veronika Učakar in sklenila, da so vse to pomembne informacije za načrtovanje aktivnosti na področju ozaveščanja o cepljenju.
