Ko koronavirus napade: »Zalije pljuča in ne morete dihati. Tako ljudje umirajo« (VIDEO)

Kot vse respiratorne infekcije se tudi koronavirus sars-cov-2 širi kapljično in zelo hitro. Kako bi se vaš organizem obnašal, če bi se okužili? Zelo verjetno od dva do 14 dni po okužbi ne bi čutili spremembe. Živeli bi kot običajno, bi pa nevede lahko okužili ljudi okoli sebe.
 
Kaj bi se zgodilo, če bi začeli čutiti prve simptome? Vsak se odzove drugače, zelo verjetno pa bi imeli povišano telesno temperaturo. Treslo bi vas, močneje bi se znojili, čutili bi drhtavico. Takšni simptomi bi trajali nekaj dni. V takem primeru bi morali ostati doma in se izogibati stiku z drugimi ljudmi. Ravno ko bi utegnili pomisliti, da je bolezni konec, bi se lahko pojavilo vnetje pljuč. To se prepozna po težjem dihanju in povečanem izločanju iz pljuč ter izcedku iz nosu, okrepi se kašelj. Plitko dihanje in bolečina v prsih se okrepita, poveča se verjetnost bruhanja. Vse to bi privedlo do slabosti in utrujenosti.
 
Če ste bili pred okužbo dobrega zdravja, je verjetnost, da si bo vaš organizem opomogel. Okužba s koronavirusom tako ne pomeni smrtne obsodbe, se pa smrtnost povečuje s starostjo pacientov in je odvisna tudi od tega, ali ste imeli pred okužbo druge zdravstvene težave. Zdravila za covid-19 še ni, pripravljeno naj bi bilo šele v približno letu dni.
 
O virusu je vedno veliko neznank, a nekaj je jasno: v telesu lahko povzroči pravo razdejanje. Nekaterim pacientom je koronavirus sars-cov-2 pustil trajne poškodbe na pljučih, nekaterim drugim je poškodoval jetra.
 
Novi koronavirus je genetsko tako zelo podoben sarsu, da je podedoval njegovo ime, poimenovali so ga sars-cov-2. Raziskovalci so na podlagi izkušenj s sarsom in tega, kar doslej vedo o novem virusu, prišli do nekaterih zaključkov, kako sars-cov-2 vpliva na človeško telo.
 

Pljuča

Pri večini pacientov se covid-19 začne in konča v njihovih pljučih, saj so koronavirusi respiratorna bolezen. Tipično se širijo, ko okužena oseba zakašlja ali kihne, kapljice pa prenašajo virus na vsakega v bližini. Koronavirus povzroča gripi podobne simptome. Pacient ima po navadi najprej vročino in kašlja. Kašelj lahko napreduje v pljučnico ali še kaj hujšega. Covid-19 v približno 82 odstotkov primerov povzroča milejše simptome, v ostalih primerih pa hujše ali kritične.

Profesor Matthew B. Frieman, z medicinske fakultete univerze v Marylandu, ki študira visoko patogene koronaviruse, je za National Geographic povedal, da na začetku infekcije koronavirus hitro napada človeške celice v pljučih. V pljučih sta dve vrsti celic. Ene proizvajajo sluz, druge pa imajo laskom podobne paličice, ki jih imenujejo cilije (migetalke). Te pomagajo pri premiku sluzi vzdolž dihalne poti. Sluz pomaga ščititi pljučno tkivo pred patogeni in skrbi, da se pljuča ne izsušijo. Cilije pa čistijo »smeti«, kot so cvetni prah ali virusi. Frieman je pojasnil, da je sars okužil in ubil cilije, kar je pomenilo, da se je pacientova dihalna pot napolnila s tekočinami. Predvideva, da se podobno dogaja pri sars-cov-2, kar podkrepijo prve študije o covid-19, da so številni pacienti dobili pljučnico v obeh pljučnih krilih in imeli simptome, kot je zadihanost.

Zaradi prisotnosti virusnih napadalcev začne delovati pacientov imunski sistem. Telo preplavi pljuča z imunskimi celicami, da bi očistile nastalo škodo in popravile pljučno tkivo. Če imunski sitem deluje pravilno, se takšen proces odvija le na prizadetih delih, a včasih se imunskemu sistemu »zmeša« in celice začnejo ubijati vse na svoji poti, tudi zdravo tkivo. Imunski odziv tako naredi več škode, pljučnica se lahko poslabša. Če se povzročanje škode nadaljuje, to lahko povzroči odpoved dihal. Tudi če ne nastopi smrt, to pri nekaterih pacientih pusti trajne posledice na pljučih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je sars pri nekaterih pacientih v pljučih naredil luknje, podobno pa se dogaja tudi pri pacientih, ki so zboleli zaradi novega koronavirusa. Te luknje verjetno nastanejo zaradi pretiranega odziva imunskega sistema, kar povzroči brazgotine, ki tako ščitijo kot otrdijo pljuča. Če pride do tega, morajo paciente pogosto priključiti na aparate za pomoč pri dihanju. Zaradi vnetja membrane med zračnimi vrečkami in krvnimi žilami postanejo bolj propustne, zaradi česar se lahko pljuča napolnijo s tekočino, to pa vpliva na njihovo zmožnost dovajanja kisika v kri. »V najhujših primerih v bistvu zalije pljuča in ne morete dihati. Tako ljudje umirajo,« pravi Frieman.

Želodec

Med izbruhom sarsa (sindrom akutne respiratorne stiske) in mersa (bližnjevzhodni respiratorni simptom) je imela skoraj četrtina pacientov drisko. Za zdaj ni znano, ali želodčne težave igrajo veliko vlogo pri zadnjem izbruhu, saj so primeri z drisko in bolečinami v trebuhu redki.

Imunski sitem

Ljudje se zanašamo na naš imunski sistem, da bo obranil naše telo pred grožnjo. A med ponorelo okužbo s koronavirusom, ko imunski sistem nenadzorovano spušča citokine (beljakovine, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema) v pljuča, odstranjujejo ne le nevarnost, ampak vse, kar jim pride na pot. Poostren odziv imunskega sistema lahko povzroči t. i. citokinsko nevihto oziroma sindrom, do katerega pride, če se aktivira velika količina belih krvničk, pri čemer pride do sproščanja vnetnih citokinov, ti pa nadalje aktivirajo še več belih krvničk. Bele krvničke aktivirajo vrsto kemikalij, ki lahko pridejo v pljuča, kar jih še nadalje poškoduje in povzroča še večje težave pri dihanju. Na tem mestu lahko pride tudi do bakterijskih okužb, zaradi oslabljenega imunskega sistema pa se telo le stežka bori proti njim.

»Namesto da bi na tarčo streljali s pištolo, uporabljate raketomet,« je virologinja Angela Rasmussen za National Geographic slikovito ponazorila, da telo ne napada le okuženih celic, ampak tudi zdrave. »V bistvu krvavite iz svojih žil,« je dejala, to pa povzroča težave v številnih organih, v najhujših primerih lahko privede celo do njihove odpovedi. Znanstveniki ne vedo točno, zakaj respiratorni virus pri nekaterih pacientih povzroča težave tudi zunaj pljuč, domnevajo pa, da je povezano s predhodnimi zdravstvenimi težavami kot so sladkorna bolezen ali težave s srcem.

Jetra

»Tudi če virus ne napade ledvic ali jeter in drugih organov, ima lahko vpliv na vse te procese,« pravi Frieman. Tukaj pa lahko postane zelo resno. Jetra so pogosto tisti organ, ki zato trpi. V najhujših primerih okužb s sarsom, z mersom in s sarsom-cov-2 so pacienti utrpeli hude poškodbe jeter ali celo njihovo odpoved. Ko enkrat virus pride v krvni obrok, se lahko razširi v vsak del pacientovega telesa. Jetra pa so zelo žilnat organ, zato koronavirus zlahka pride do njega. Zaradi svoje velike zmožnosti obnavljanja lahko jetra prenesejo velike poškodbe, znanstveniki pa še niso povsem dognali, kako jih napadejo respiratorni organi.

Ledvice

Šest odstotkov pacientov, okuženih s sarsom, in kar četrtina okuženih z mersom je imela ledvične težave. Gre za relativno redek pojav, ki pa je lahko smrten. Podobno kot jetra tudi ledvice delujejo kot filter za kri. Vsebujejo okoli 800 tisoč enot, imenovanih nefron, ki imajo dve glavni komponenti: filter, ki čisti kri, in majhne tube, po katerih pošljejo »odpadke« po sečnem kanalu kot urin  do mehurja. Ker ledvice nenehno filtrirajo kri, se lahko v tubulnem sistemu ujamejo virusi, ki povzročajo manjše poškodbe. Te lahko postanejo smrtonosne, če virus penetrira celice in se začne reproducirati. Vendar naj ne bi bilo dokazov, da se je virus sars reproduciral v ledvicah. Odpovedi pljuč pri okuženih s sarsom so verjetno nastale iz različnih razlogov, kot je nizek krvni tlak, sepsa, zdravila ali težave v metabolizmu.

Srce

Za zdaj ni nobenih indikacij, da virus poškoduje srce, lahko pa povzroči neredno bitje srca, premajhen dotok krvi do tkiv ali pa tako nizek krvni tlak, da so potrebna zdravila.