Zakaj je pse strah glasnih zvokov?

Veliko psov se boji pokanja, bobnenja, ropota in podobno. Strah pred glasnimi zvoki je obrambni mehanizem, ki je nujen za preživetje. V naravi glasni zvoki po navadi spremljajo nevarne pojave in stvari, kot so strele, padajoča drevesa, kotaleče se skale ali plazovi. Psi pa se s strahom odzivajo tudi na zvoke, ki v svetu ljudi niso nujno povezani z nevarnostjo, denimo ognjemet, bobni, glasna vozila, kompresorji itd.

Prelomnica

Pri nekaterih je za poudarjen strah lahko kriva njihova genetska predispozicija, vsi psi pa med odraščanjem preživijo dve obdobji strahu. Mladičev ne motijo glasni zvoki, saj še ne poznajo strahu in ga niti ne potrebujejo, ker za njihovo varnost v celoti skrbi mama psica. Ta občutek se pri njih pojavi šele okoli osmega tedna starosti in takrat se začne prvo obdobje strahu, ki traja do desetega ali enajstega tedna. Slabe izkušnje, ki jih mladički doživijo v tem času, se jim močno vtisnejo v spomin in posledice lahko trajajo vse življenje. Zato se moramo v tem obdobju izogibati spremembi okolja in okoliščinam, v katerih bi se utegnili počutiti nelagodno. Ko to obdobje mine, postanejo bolj samozavestni in odločni in takrat jih lahko začnemo previdno, postopno in z občutkom privajati na nove situacije, tudi na nove in glasne zvoke. Če se bodo počutili varne, ko jih bodo nadzorovano spoznavali, je veliko bolj verjetno, da se jih pozneje ne bodo bali.

Drugo obdobje

Drugo obdobje strahu se kaže kot en ali več krajših časovnih intervalov nekje med četrtim in osemnajstim mesecem starosti. Psi se takrat lahko začno bati že znanih stvari ali situacij, ki jih dotlej niso vznemirjale, tudi glasnih zvokov. Takrat pazimo, da njihovega strahu ne potrjujemo s svojim vedenjem, ampak ga ignorirajmo in poskusimo ostati neprizadeti. Ne oštevajmo jih, ne tolažimo in jih ne silimo v situacije, ki jih včasih niso vznemirjale, zdaj pa v njih zbujajo strah. Omogočimo jim, da se lahko umaknejo nekam, kjer se spet počutijo varne. Na ta način bodo strahovi sčasoma minili brez posledic.

Odvajanje

Kljub vsem našim preventivnim ukrepom se zgodi, da se psi začno bati glasnih zvokov, najpogosteje grmenja med nevihto in pokanja petard in ognjemetov ob koncu leta. Obstajajo tehnike učenja, s pomočjo katerih lahko strah v takih okoliščinah omilimo, z dolgotrajnim sistematičnim učenjem in veliko prizadevnosti pa ga mogoče tudi odpravimo. Res pa je, da je učinkovitejše privajanje na novoletno pokanje kot odvajanje od strahu pred grmenjem. Namreč, pokanje lahko med učenjem nadzorujemo in ga postopno povečujemo, pri nevihtah pa takega nadzora nimamo. Psi zaznajo spremembe pred nevihto že veliko prej, kot lahko mi zaslišimo grmenje, teh sprememb pa v učenje ne moremo vključiti.

Zamotite ga

Če strah ni prehud in ga prepoznamo dovolj zgodaj, lahko pse zamotimo tako, da jih zvabimo v igro ali jih zaposlimo. Naš Kato je bil star štiri leta, ko je med nevihto začel prvič iskati zavetje v moji bližini. Takrat sem se začela z njim igrati z njegovo najljubšo igračo in ponavljati trike. Od tedaj mi vsakokrat, ko zasluti, da se bliža nevihta, kar sam prinese igrače. Zanimivo pa je, da ga novoletni ognjemet in pokanje petard ne prizadeneta, včasih je celo videti, da se ob tem zabava.

*Karmen Zahariaš je inštruktorica vzgoje in šolanja družinskih psov