O HRANI
Zdrava hrana, zdravi mi
Petina smrti na svetu je povezana z neprimerno prehrano; glavni krivec je sol, jemo premalo sadja in zelenjave.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
Neprimerna hrana, ki jo uživamo, vsako leto 11 milijonov ljudi spravi v prerani grob, kaže velika študija, objavljena v znanstveni reviji Lancet. Življenje najbolj krajša sol, naj bo v kruhu, sojini omaki ali predelanih jedeh, kar tri milijone smrti na leto lahko pripišemo pretiranemu uživanju soli. Prav toliko ljudi umre, ker ne uživa dovolj polnozrnatih izdelkov, premalo sadja v prehrani je krivo za smrt dveh milijonov ljudi.
Življenje krajšajo še premalo oreškov, semen, zelenjave ter maščobnih kislin omega 3 iz rib in vlaknin. Študija ugotavlja še, da v skoraj vseh od 195 obravnavanih držav ljudje jedo preveč neprimerne hrane, a po drugi strani uživajo skrb vzbujajoče malo zdravih živil.
Od enajstih milijonov smrti, povezanih z neprimernim in nepravilnim prehranjevanjem, jih največ, deset milijonov, povzročijo srčno-žilne bolezni – to pojasni problem soli. Ta namreč dviga krvni tlak, kar dviga možnost za infarkt in kap. Sol lahko na srce in žile vpliva tudi neposredno, vodi v okvaro srca, če organ ne deluje pravilno. Polnovredna žita, sadje in zelenjava imajo nasprotni učinek: ščitijo srce in ožilje in nižajo tveganje težav.
Najmanj z nezdravo prehrano povezanih smrti je v sredozemskih državah, zlasti v Španiji, Franciji in Izraelu, države v jugovzhodni, južni in osrednji Aziji so na drugem koncu spektra: Izrael ima najmanj smrti zaradi prehrane (89 na 100.000 prebivalcev na leto), Uzbekistan največ (892).
Prehrana je še kako pomembna, pravijo raziskovalci in svetujejo, naj najprej zmanjšamo vnos soli in uživamo več polnozrnatih živil, sadja in zelenjave (pet porcij teh naj bi pojedli na dan) ter semen in oreškov. A s tem je povezan tudi denar, marsikdo si ne more privoščiti zdravih osnovnih živil. »V trgovinah nujno potrebujemo cenejša živila, ki so zdrava,« opozarjajo raziskovalci.
FOTO: Guliver/Getty Images
Življenje krajšajo še premalo oreškov, semen, zelenjave ter maščobnih kislin omega 3 iz rib in vlaknin. Študija ugotavlja še, da v skoraj vseh od 195 obravnavanih držav ljudje jedo preveč neprimerne hrane, a po drugi strani uživajo skrb vzbujajoče malo zdravih živil.
Od enajstih milijonov smrti, povezanih z neprimernim in nepravilnim prehranjevanjem, jih največ, deset milijonov, povzročijo srčno-žilne bolezni – to pojasni problem soli. Ta namreč dviga krvni tlak, kar dviga možnost za infarkt in kap. Sol lahko na srce in žile vpliva tudi neposredno, vodi v okvaro srca, če organ ne deluje pravilno. Polnovredna žita, sadje in zelenjava imajo nasprotni učinek: ščitijo srce in ožilje in nižajo tveganje težav.
Od 11 milijonov smrti, povezanih z neprimernim prehranjevanjem, jih največ povzročijo srčno-žilne bolezni.
Najmanj z nezdravo prehrano povezanih smrti je v sredozemskih državah, zlasti v Španiji, Franciji in Izraelu, države v jugovzhodni, južni in osrednji Aziji so na drugem koncu spektra: Izrael ima najmanj smrti zaradi prehrane (89 na 100.000 prebivalcev na leto), Uzbekistan največ (892).
Prehrana je še kako pomembna, pravijo raziskovalci in svetujejo, naj najprej zmanjšamo vnos soli in uživamo več polnozrnatih živil, sadja in zelenjave (pet porcij teh naj bi pojedli na dan) ter semen in oreškov. A s tem je povezan tudi denar, marsikdo si ne more privoščiti zdravih osnovnih živil. »V trgovinah nujno potrebujemo cenejša živila, ki so zdrava,« opozarjajo raziskovalci.
