POD NEVARNIM SONCEM
Kožnega raka pri nas vsako leto več
Kožni raki, tako nemelanomski kot kožni melanom, spadajo med najpogostejše, za katerimi zbolevajo Slovenci. Kljub temu pada ozaveščenost o dejavnikih tveganja.
Odpri galerijo
Kadar na koži opazite spremembe, je najbolje obiskati osebnega zdravnika ali dermatologa.
FOTOgrafiji: getty images
Pod izraz kožni rak v širšem pomenu besede spadajo vse rakave kožne bolezni, med katerimi sta najpogostejša prav kožni rak in melanom. Pomembno je vedeti, da je incidenca kožnega raka pri nas, zlasti v zrelih letih in v starosti, zelo visoka. Na srečo je zdravljenje te oblike v večini primerov uspešno. Na drugi strani pa je melanom, če ni odkrit pravočasno, precej bolj agresiven in se lahko konča tudi s smrtjo.
Za kožnim melanomom v Sloveniji zboli približno 600 ljudi na leto, in čeprav predstavlja zgolj 15 odstotkov vseh kožnih rakov, je ravno ta tisti, ki povzroči največ smrti zaradi rakov kože. Po podatkih nacionalnega Registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) je bilo v času epidemije covida-19 diagnosticiranih manj kožnih melanomov kot pred epidemijo. Vodja Epidemiologije in registra raka na OI prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., je nedavno izpostavila, da kožni raki, tako nemelanomski kot kožni melanom, spadajo med najpogostejše, za katerimi zbolevajo Slovenci. Vsako leto jih je za tri odstotke več.
»Po podatkih nacionalnega Registra raka smo v prvem valu epidemije covida-19 diagnosticirali 35 odstotkov manj kožnih melanomov kot prej, v jesensko-zimskem valu pa je bilo diagnoz manj za približno četrtino. Še večji, skoraj 60-odstoten, pa je bil spomladi upad diagnoz nemelanomskega kožnega raka. Na onkološkem inštitutu spremljamo vpliv epidemije covida-19 na obravnavo onkoloških bolnikov in izide njihove bolezni v projektu OnKOvid.« Prav zaradi tega slovenski strokovnjaki opozarjajo, da ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah o tem takoj obvestimo osebnega zdravnika, saj je od pravočasnosti diagnostike odvisna uspešnost zdravljenja.
Najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma je izpostavljenost UV-žarkom; sončne opekline do štirikrat povečajo možnosti za nastanek kožnega melanoma. Kot ugotavljajo strokovnjaki, je ozaveščenost o tem v zadnjem času slabša, in zato tudi letos pozivajo k ustrezni zaščiti pred sončnimi žarki ter rednemu samopregledovanju sprememb na koži.
Podatki in analiza primerjalne študije, ki je bila pri nas izvedena leta 2011 in leta 2019, v kateri je bilo anketiranih 550 oziroma 553 Slovencev, kažejo, da smo v zadnjih letih za od 20 do 50 odstotkov manj seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek melanoma, kot so dednost, fototip kože, pomen znamenj ter UV-sevanje. Študija pa je tudi pokazala, pravi predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., da se najmočnejšemu soncu izogibamo bolj kot pred leti in da za zaščito uporabljamo lokalne pripravke z višjim zaščitnim faktorjem. »Vendar pa je v zadnjih letih za vsaj polovico več tistih, ki zaščitnih krem ne uporabljajo. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da še vedno veliko anketirancev obiskuje solarije – umetne vire UV-sevanja, ki so v nekaterih državah zaradi škodljivosti že popolnoma prepovedani,« je še izpostavila prim. dr. Planinšek Ručigaj.
Zato je še kako pomembno, da smo pozorni na morebitne sumljive kožne spremembe in o tem obvestimo svojega osebnega zdravnika. Strokovnjaki namreč priporočajo, da se diagnostika morebitnega kožnega melanoma v teh časih ne odloži za več kot tri mesece. Prav tako svetujejo, da do nadaljnje opredelitve prizadetosti bezgavk ne mine več kot dva do tri mesece. Tako je smiselno ob sumljivi kožni spremembi osebnega zdravnika o tem obvestiti pravočasno, saj le tako lahko diagnostiko in kirurško zdravljenje opravijo pravočasno.
Da je najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma izpostavljenost UV-žarkom, je znano, manj znano pa je, da se v redkih primeri pojavi tudi v družinah z visokim tveganjem za pojav bolezni. V Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje na OI opravljajo tudi posvete z osebami in bolniki iz družin z visokim tveganjem za pojav kožnega melanoma in raka trebušne slinavke. »Slednjim ponujamo tudi možnost vključitve v program preventivnega spremljanja pri gastroenterologu,« pa pravi specialistka kirurgije na OI doc. dr. Barbara Perić, dr. med.
Sicer je osnovno zdravljenje kožnega melanoma kirurgija, saj tako pozdravijo več kot 90 odstotkov bolnikov.
»Kožni tumor odstranimo s kratkim posegom, ki pa ne omogoča zgolj zdravljenja, temveč tudi opredelitev tumorja in napoved prognoze bolezni. Z nadaljnjimi kirurškimi posegi lahko pridobimo tudi podatke o morebitni prizadetosti bezgavk in nato načrtujemo zdravljenje s sistemskimi zdravili ali obsevanjem. Kirurgija tako ostaja zlati standard zdravljenja kožnega melanoma,« pove Perićeva.
Se je pa sistemsko zdravljenje melanoma v zadnjih letih močno spremenilo, ne samo pri napredovali bolezni, temveč tudi kot dopolnilno zdravljenje, kjer sta se uveljavila tarčno zdravljenje in imunoterapija. Omenjena zdravljenja dopolnilno preprečujejo ponovitev bolezni, pri napredovali bolezni pa močno podaljšajo preživetje in pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitve.
Za kožnim melanomom v Sloveniji zboli približno 600 ljudi na leto, in čeprav predstavlja zgolj 15 odstotkov vseh kožnih rakov, je ravno ta tisti, ki povzroči največ smrti zaradi rakov kože. Po podatkih nacionalnega Registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) je bilo v času epidemije covida-19 diagnosticiranih manj kožnih melanomov kot pred epidemijo. Vodja Epidemiologije in registra raka na OI prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., je nedavno izpostavila, da kožni raki, tako nemelanomski kot kožni melanom, spadajo med najpogostejše, za katerimi zbolevajo Slovenci. Vsako leto jih je za tri odstotke več.
Foto: Shutterstock
Krivo je pretirano izpostavljanje UV-žarkom
Najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma je izpostavljenost UV-žarkom; sončne opekline do štirikrat povečajo možnosti za nastanek kožnega melanoma. Kot ugotavljajo strokovnjaki, je ozaveščenost o tem v zadnjem času slabša, in zato tudi letos pozivajo k ustrezni zaščiti pred sončnimi žarki ter rednemu samopregledovanju sprememb na koži.
Podatki in analiza primerjalne študije, ki je bila pri nas izvedena leta 2011 in leta 2019, v kateri je bilo anketiranih 550 oziroma 553 Slovencev, kažejo, da smo v zadnjih letih za od 20 do 50 odstotkov manj seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek melanoma, kot so dednost, fototip kože, pomen znamenj ter UV-sevanje. Študija pa je tudi pokazala, pravi predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., da se najmočnejšemu soncu izogibamo bolj kot pred leti in da za zaščito uporabljamo lokalne pripravke z višjim zaščitnim faktorjem. »Vendar pa je v zadnjih letih za vsaj polovico več tistih, ki zaščitnih krem ne uporabljajo. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da še vedno veliko anketirancev obiskuje solarije – umetne vire UV-sevanja, ki so v nekaterih državah zaradi škodljivosti že popolnoma prepovedani,« je še izpostavila prim. dr. Planinšek Ručigaj.
Za kožnim melanomom v Sloveniji zboli približno 600 ljudi na leto, vsako leto jih je še za tri odstotke več.
Zato je še kako pomembno, da smo pozorni na morebitne sumljive kožne spremembe in o tem obvestimo svojega osebnega zdravnika. Strokovnjaki namreč priporočajo, da se diagnostika morebitnega kožnega melanoma v teh časih ne odloži za več kot tri mesece. Prav tako svetujejo, da do nadaljnje opredelitve prizadetosti bezgavk ne mine več kot dva do tri mesece. Tako je smiselno ob sumljivi kožni spremembi osebnega zdravnika o tem obvestiti pravočasno, saj le tako lahko diagnostiko in kirurško zdravljenje opravijo pravočasno.
Zdravljenje melanoma
Da je najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma izpostavljenost UV-žarkom, je znano, manj znano pa je, da se v redkih primeri pojavi tudi v družinah z visokim tveganjem za pojav bolezni. V Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje na OI opravljajo tudi posvete z osebami in bolniki iz družin z visokim tveganjem za pojav kožnega melanoma in raka trebušne slinavke. »Slednjim ponujamo tudi možnost vključitve v program preventivnega spremljanja pri gastroenterologu,« pa pravi specialistka kirurgije na OI doc. dr. Barbara Perić, dr. med.
Sicer je osnovno zdravljenje kožnega melanoma kirurgija, saj tako pozdravijo več kot 90 odstotkov bolnikov.
Nujno k zdravniku
Kadar na koži opazite spremembe, kot so na novo nastalo pigmentno znamenje, ki v kratkem času spreminja barvo, obliko ali velikost; ali že dlje prisotno pigmentno znamenje, ki se mu začne spreminjati barva, oblika ali velikost; tudi katero koli pigmentno znamenje, ki je tri- ali večbarvno ali spreminja obliko; pigmentno znamenje, ki srbi, skeli, krvavi; na novo nastalo tvorbo, ki sama po sebi ne izgine, še posebno če se veča in je tudi pigmentirana ali so na površini opazne žilice; na novo nastala pigmentna lisa pod nohtom ali tvorba pod nohtom, ki se veča, takoj obiščite svojega osebnega zdravnika ali dermatologa.
Kadar na koži opazite spremembe, kot so na novo nastalo pigmentno znamenje, ki v kratkem času spreminja barvo, obliko ali velikost; ali že dlje prisotno pigmentno znamenje, ki se mu začne spreminjati barva, oblika ali velikost; tudi katero koli pigmentno znamenje, ki je tri- ali večbarvno ali spreminja obliko; pigmentno znamenje, ki srbi, skeli, krvavi; na novo nastalo tvorbo, ki sama po sebi ne izgine, še posebno če se veča in je tudi pigmentirana ali so na površini opazne žilice; na novo nastala pigmentna lisa pod nohtom ali tvorba pod nohtom, ki se veča, takoj obiščite svojega osebnega zdravnika ali dermatologa.
»Kožni tumor odstranimo s kratkim posegom, ki pa ne omogoča zgolj zdravljenja, temveč tudi opredelitev tumorja in napoved prognoze bolezni. Z nadaljnjimi kirurškimi posegi lahko pridobimo tudi podatke o morebitni prizadetosti bezgavk in nato načrtujemo zdravljenje s sistemskimi zdravili ali obsevanjem. Kirurgija tako ostaja zlati standard zdravljenja kožnega melanoma,« pove Perićeva.
Od pravočasne diagnoze je odvisna uspešnost zdravljenja.
Se je pa sistemsko zdravljenje melanoma v zadnjih letih močno spremenilo, ne samo pri napredovali bolezni, temveč tudi kot dopolnilno zdravljenje, kjer sta se uveljavila tarčno zdravljenje in imunoterapija. Omenjena zdravljenja dopolnilno preprečujejo ponovitev bolezni, pri napredovali bolezni pa močno podaljšajo preživetje in pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitve.
