Popivanje med nosečnostjo ima lahko hude posledice

Alkohol je dokazano teratogen, kar pomeni, da lahko pri zarodku oziroma plodu povzroči vrsto razvojnih motenj, tako v rasti kot v razvoju posameznih telesnih organov. Prizadeti so lahko različni organi in tkiva, najranljivejši pa so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celotno nosečnost.

Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko spontani splav, odmrtje ploda, različne vrste nepravilnosti pri plodu, moten psihološki razvoj in fizična rast otroka po rojstvu, pa tudi motnje iz fetalnega alkoholnega spektra (FASD). Otroci s FASD, o katerem stroka ozavešča ravno danes, imajo lahko različne motnje v telesnem, duševnem in kognitivnem razvoju, ki vodijo do težav v vedenju, razumevanju, sklepanju in presojanju, mišljenju, spominu ter učenju. Ker so te motnje prirojene, ostanejo za vse življenje. Vodijo v prikrajšanost na različnih življenjskih področjih, kar zmanjšuje kakovost otrokovega življenja in kasneje odrasle osebe s FASD ter tudi njene družine. »Pravega podatka o razširjenosti FASD v populaciji žal nimamo,« pojasnjuje mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., strokovnjakinja NIJZ s področja spremljanja zdravja prebivalcev, preventivnih programov in promocije zdravja. »V perinatalnem informacijskem sistemu je zabeležen le podatek za otroke, pri katerih je bila najhujša oblika FASD, to je FAS, prepoznana ob rojstvu, torej da je plod ali novorojenček prizadet zaradi materinega pitja alkohola, a te številke so zelo nizke in podcenjene.«

Nobena količina ni varna

Kot rečeno, je 9. september mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom. Zavedanje, da pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pred zanositvijo in med nosečnostjo lahko škodi zdravju in dobrobiti potomcev, je še zlasti pomembno med mladimi, saj bodo nekoč verjetno postali starši. Ne pozabimo, vsaka pijača, ki vsebuje alkohol, lahko ovira plodov razvoj in rast. Ob tem je sogovornica z NIJZ opozorila: »Celo majhna izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko negativno vpliva na normalen potek razvoja živčevja. Dovolj je lahko le nekaj pijač v določenem obdobju nosečnosti, da pri še nerojenem otroku nastanejo trajne poškodbe možganov.« Odnos bodočih staršev do alkohola in nosečnosti je vsekakor odsev širšega družbenega odnosa do pitja alkohola na sploh, še dodaja: »Reprezentativne raziskave na to temo v slovenskem prostoru nismo naredili, na osnovi manjše raziskave, ki je leta 2013 potekala med bodočimi starši v eni slovenski regiji, pa se je pokazalo, da se jih sicer veliko zaveda nevarnosti, ki jo za otroka prinaša izpostavljenost alkoholu pred rojstvom, da s popito količino alkohola raste tudi tveganje, več nejasnosti pa je glede varnosti 'majhnih količin' alkohola: 40 odstotkov jih pitje manjših količin alkoholnih pijač v nosečnosti ocenjuje kot varno. Približno toliko se jih ne strinja, da bi lahko katera koli količina alkohola v nosečnosti škodila otroku. Pomembno je zavedanje, da v celotnem obdobju nosečnosti ni količine alkohola, ki bi bila varna, in tudi ne varne pijače, ki vsebuje alkohol!«

Najvarneje je opustiti pijače, ki vsebujejo alkohol, že takrat, ko partnerja načrtujeta nosečnost, ne pozabimo, da na začetku, to je prvih od štiri do šest tednov, za nosečnost še ne vesta. Novejše raziskave pa opozarjajo, da pitje alkohola pred spočetjem tudi pri moškem vpliva na njegovo plodnost in lahko tudi na zdravje potomcev: vpliva na količino sperme, gostoto, število, gibljivost ter obliko in zgradbo semenčic. Starševstvo, tudi v povezavi z odnosom do alkohola, je skupna odgovornost obeh partnerjev!