Poslabša se v nekaj urah: dihanje je težje, pljuča zalije tekočina (VIDEO)

Primarij Matjaž Turel, specialist internist pulmolog, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana ter vodja internističnega dela programa presaditev pljuč, je pojasnil, kako se bolezen razvija.

»Najprej so ljudje bolni, težko začnejo dihati v povprečju šesti dan. Takrat se začne v pljučih nekaj dogajati. Potem pa deveti, deseti dan, relativno hitro, v nekaj urah pride do napolnjenja pljuč z vnetnimi tekočinami, verjetno delno tudi iz krvi, in v tej fazi je ta proces zelo hiter.«

Turel je pojasnil tudi, kako novi koronavirus prodre v dihala. Celotna dihalna cev je prevlečena s sluznico, to pa sestavljajo celice, ki so na površini te sluznice in producirajo sluz, da so dihala ves čas vlažna, da se razne snovi na to sluz lovijo in da jih migetalke, ki so na vrhu celic, porivajo navzven.

Virus običajno vstopa v telo skozi očesno, nosno ali ustno sluznico. Pri velikem deležu ljudi se v tem delu ustavi in začne v teh celicah deliti. To je njegov osnovni namen – da se razmnoži v celici in da ga je več ter da iz celice gostitelja pride s kapljicami spet iz telesa in okuži drugega. To je praktično njegov edini namen.
 

---

Preberite tudi:
Ko koronavirus napade: »Zalije pljuča in ne morete dihati. Tako ljudje umirajo« (VIDEO)
Znano, kako se imunski sistem odziva na koronavirus​

---

Ne vemo, zakaj se pri nekaterih ustavi v sluznici zgornjih dihal in ga sluznice ter imunski sistem pokonča, pri nekaterih pa preide v spodnja dihala in začne svoje razmnoževanje in povzročanje škode v pljučih. Vemo pa, da ko pride v spodnja dihala, se lahko pojavijo samo simptomi kašlja in nič drugega ter se spet lahko na tem mestu ustavi. 



Pot virusa pa se lahko nadaljuje in prizadene pljučno tkivo. Če je prizadeto na nekaterih mestih, to imenujemo virusna pljučnica. Če se proces ustavi in ga imunski sistem uspe zatreti, se človek spet zdravi in pozdravi. Pri majhnem deležu ljudi (v primerjavi z gripo sicer pri velikem) pa se ta pljučnica nadaljuje oz. se dogaja celo to, da je imunski sistem tako močen, da lahko že sam dela škodo v pljučih. 

​

---

Preberite tudi:
Znanstveniki proti teorijam zarote: Ni res, da je virus ušel iz laboratorija v Vuhanu
Kako lajšati bolečine ob okužbi z virusom? Strokovnjak odgovarja​

---

Dihalno vejevje vodi zrak do majhnih mehurčkov (alveoli), v katerih je žilje. Tukaj je zrak in tukaj poteka izmenjava plinov (v kri gre kisik, iz krvi pa ogljikov dioksid). Ko napreduje vnetje, ki ga je povzročil virus, se začnejo mašiti dihalne poti in lahko otečejo (tekočina in celice se zbirajo v pljučnem tkivu in potem izmenjava plinov ne deluje več). Človek mora, da zagotavlja izmenjavo plinov, najprej začeti hitreje, globlje dihati. S tem se poveča tudi mišično delo, sčasoma pa mišice popustijo in ne morejo več delati tega. Pljuča postajajo vse gostejša, ko se v njih nabere tekočina postanejo skoraj podobna jetrom in jih ne moremo več raztegovati. Izmenjave plinov ni več, dihalna muskulatura odpove in takrat nastopijo intenzivisti. Že prej bolniku dodajamo kisik, ko ne moremo več z dodajanjem kisika doseči, da bi bilo v krvi toliko kisika, kot ga človek potrebuje, intenzivisti bolnika intubirajo, mu vstavijo cevko v sapnik, ga priklopijo na respirator in potem naprava pomaga napihovati pljuča in dovajati kisik neposredno v pljuča.

Dozdajšnja zdravila niso bila razvita prav za ta virus, delujejo pa na več stopnjah: poskušajo ustaviti razmnoževanje virusa in zmanjšati pretirano vnetje. Ves svet razvija cepivo in verjamem, da bo prej najdeno zdravilo, kot če bi bila to manj nevarna bolezen.

Odgovore na vprašanja, zakaj se stanje lahko poslabša tako hitro, zakaj je okrevanje pljuč tako dolgotrajno in kaj nam pokažejo rentgenske slike, si lahko ogledate v spodnjem videu: