Vse več težav z žilami: zamašene lahko povzročijo smrt zaradi infarkta
Najpogostejša bolezen žil v zahodnem svetu je ateroskleroza. Ena najpogostejših oblik napredovale ateroskleroze oz. poapnenja žil je periferna arterijska bolezen (PAB). Pogosto se pojavi na spodnjih okončinah, in ko se, je pri teh bolnikih smrt zaradi srčno-žilnih bolezni od dva- do trikrat pogostejša kot pri ljudeh, ki zapor arterij na spodnjih okončinah nimajo. Bolnike s PAB najbolj ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Kako zdrave so vaše žile, zdravnik preveri z ultrazvokom.
Dejavniki tveganja zanjo so kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, povišan holesterol, prehrana in teža pa tudi dednost. Znanost je kajenje neposredno povezala s pospeševanjem procesa ateroskleroze. Kajenje dokazano slabša prekrvitev arterij in zmanjšuje pretok krvi ter jo zgosti, kar otežuje njeno prehajanje skozi ozke arterije. Za zdravje žil boste veliko naredili, če boste prenehali kaditi.
Venska tromboza
Med boleznimi žil je razširjena tudi venska tromboza. Dejavniki tveganja zanjo so daljša imobilizacija po poškodbah, operacijah; prebolevanje nekaterih bolezni, aktivno ali zdravljeno rakavo obolenje pa tudi dedni dejavniki. Zdravniki posameznikom s povečanim tveganjem za vensko trombozo predpišejo injekcije heparina.
Pri sladkornih bolnikih
Pri sladkornih bolnikih je bolj verjetna povišana raven glukoze v krvi, to pa zvišuje verjetnost za pojav ateroskleroze. Ta se pri diabetikih razvija drugače kot pri tistih, ki sladkorne bolezni nimajo, in jo je še težje zdraviti. Zato je zelo pomembno, da diabetiki redno preverjajo raven krvnega sladkorja, poleg tega pa morajo še posebno dobro skrbeti za svoja stopala.
Hipertenzija oz. povišan krvni tlak povečuje možnost za pojav ateroskleroze. Če je vaš krvni tlak višji kot 120–140/80 mmHg, ga morate redno preverjati. Pomembno je, da jemljete zdravila, ki vam jih za zniževanje predpiše zdravnik. Holesterol je maščoba, ki jo najdemo v krvi. Desetina ga izvira iz hrane, ki jo uživate, preostalo pa proizvedejo jetra. Holesterol pospešuje proces ateroskleroze, zato je zelo pomembno, da ostaja normalen, torej manj kot 5 mmol/l. Pri periferni arterijski bolezni zdravniki priporočajo še nižjo raven, med 4 in 2 mmol/l. Povišan holesterol se zdravi s statini, prvi korak pa je sprememba življenjskega sloga.
Ta je ključen za zdravje žil, prav tako redni pregledi pri zdravniku, če so ti potrebni. Normalna telesna teža zmanjšuje možnost za pojav sladkorne bolezni ter visokega pritiska. Če ste pretežki in želite zmanjšati tveganje za žilne bolezni, je prvi korak hujšanje. Tveganje za žilne bolezni zmanjšamo z zdravo prehrano in redno kontrolo ravni krvnega sladkorja ter tako, da se odrečemo kajenju. Pomembno je tudi redno gibanje, zadostuje že vsakodnevni sprehod, najbolje v naravi, naj bo živahen, hiter, da se pospeši utrip srca. Stanje žil se izboljša že po dveh tednih redne vadbe. Pomembno je tudi, da dovolj spimo.
Stanje žil izboljša redna vadba.
