Adi Smolar: Ločitev je ena mojih najlepših izkušenj

Že ob prihodu na najino srečanje si je prepeval novo pesem. Pojasni mi, da gre za občutljivo skladbo Prav zdaj, ki jo je ravno posnel v studiu. »Prav zdaj potujemo med zvezdami brez cilja v neskončnosti, okoli sonca se vrti naš planet, le mraz okoli nas je in tema in sile univerzuma nedoumljiv odraz moči neznanega. Ta svet neznaten, nebogljen, ves sam vrti se in mi na njem prav zdaj,« mi zaupa delček pesmi. »Med pisanjem besedil se tudi izobražujem. Tako sem preveril, s kakšno hitrostjo se giblje naša galaksija. Presunil me je podatek, da drvi skozi vesolje s hitrostjo 2,1 milijona kilometra na uro, v tem času pa se vrti Sonce okrog središča galaksije s hitrostjo 720 tisoč kilometrov na uro. In to se zdaj dogaja. Mi smo na tem planetu, ki drvi brez cilja v neskončnosti.« Nato spet citira pesem: »Za nas nasilje je pogum, pohlep več vreden kot razum.« Adi mi pojasni svoj nazor: »Zdi se mi zelo pomembno, da se ljudje zavedajo vsega tega, gredo skozi življenje s hvaležnostjo in malenkost bolj ponižno, ker smo del univerzuma, ki je velika neznanka, in ni nič narobe, če kdaj pogledamo stran od vsakdanjih banalnih problemov in se zavemo tega čudeža.« Ob tem se nekoliko zamisli in še pove: »Moj namen ni zgolj zadovoljevati ljudi s stvarmi, ki jih že tako ali tako vedo, ampak jim dati kanček več. Da jih opozorim na stvari z lepimi besedami, melodijo in da se potem morda res nekoliko bolj zavejo vsega, česar se jaz ves čas zavedam. Tako razmišljam tudi o sebi in preostalem, kar me obdaja. To mi pogosto zelo olajša življenje. Če z razdalje pogledaš na svoj načina razmišljanja, potem se zaveš, da je velik privilegij biti živ in imeti možnost razmišljanja.« V tem duhu je nastajal tudi novi album. »Spoznal sem, da je nesmiselno nenehno čakanje na to, da bom popolno naredil komade. Ko sem izvedel, da imam na voljo glasbeni studio, sem zares začel delati.« Čeprav se zaveda, da ljudje ne kupujejo več zgoščenk. »Že zdavnaj sem ugotovil, da mi več pomeni to, da me ljudje poslušajo, kot to, koliko kupijo, tako da niti ne računam na veliko prodajo.«

V ljudeh želi vzbuditi zavest o minljivosti

Na najinem kratkem sprehodu po prestolnici zamišljeno reče: »Želim si, da bi se ljudje nekoliko brzdali, predvsem pa, da ne bi vsega gledali zgolj skozi svoje potrebe in želje. Sem velik privrženec sočutja, obzirnosti do vsega, kar nas obdaja,« pove in ob tem navede osupljive podatke, koliko smo oddaljeni od prve galaksije. »Prepuščeni smo sami sebi, zato bi bilo prav, da držimo skupaj, ne pa, da smo drug proti drugemu zaradi interesov posameznikov, ki niso spregledali.« Nato mi zaupa, o čem je zadnjič razmišljal: »V poročilih je veliko podatkov o ljudeh, ki se razstrelijo, tako je bilo v letu 2016 več kot 25 tisoč žrtev terorističnih napadov. Strašljiva številka! O tem mediji zelo radi poročajo in nas tudi plašijo. Dejstvo pa je, da vsako leto od lakote umre 36 milijonov ljudi, a o tem ne poročajo. Te smrti, ki so bolj škandalozne, poveličujejo, druge pa smo sprejeli kot dejstvo, ki se nas ne tiče.«


Njegovo razmišljanje se vedno odraža v pesmih, pri tem pa se rad igra z novimi rimami. Eno mi zaupa, v njej se dotakne minljivosti: »Pripravljen se soočil bom s to situacijo, že od rojstva imam pri sebi za smrt rezervacijo.« Pravi, da je to sicer tabu tema, in prav zato je napisal pesem. »Te teme se dotikam s kančkom ironije oz. nonšalance, ker nas vse to čaka in je prav, da smo pripravljeni na to. Ne da se je bojimo, ampak da jo imamo v zavesti, ker potem še bolj intenzivno preživljamo življenje in še laže ločimo med stvarmi, ki so res pomembne, in stvarmi, ki so balast. V ljudeh želim vzbuditi zavest o minljivosti na zdrav način.«

Ločitev brez grenkobe

Na kavi spregovoriva tudi o njegovem zakonu, ki se je končal z ločitvijo. »To je ena mojih najlepših izkušenj, 15 let sem bil v zvezi z bivšo ženo. Zelo hvaležen sem, da mi je bila dana ta izkušnja zakona, tudi s težavami vred. Če tega ne doživiš, marsikaj izgubiš, predvsem pa se naučiš stvari, ki jih sam ne moreš predelati. V partnerstvu namreč naletiš na mnogo stvari, ki so zelo zanimive in te bogatijo. Tudi spoznanje, kako se lahko dva zelo zaljubita in se potem začneta razhajati, mi je bilo dobrodošlo. Zdaj drugače dojemam določene stvari.«


Na prejšnji plošči je pesem o razhajanju, ki mi jo zapoje: »Eni radi druge si lastijo, a člov'k človeka si lastit' ne sme. Če kdo jih zapusti, kar ponorijo, namest' da mirno bi pustili mu, da gre. Vsakdo naj se sam odloči, al' je s tabo al' se loči, te pravice mu ne smeš vzet'.« Ob tem še poudari: »Ta izkušnja mi je bila dana, da sem videl, da se da tudi ločitev speljati tako, da ne greniš življenja sebi in bivšemu partnerju, ampak jo sprejmeš in greš naprej tudi s hvaležnostjo, da si bil z nekom, in te to tudi tolaži. Da spet ne gledaš zgolj skozi sebe in lastne občutke zapuščenosti, ampak da sprejmeš to kot neki sicer minljivi dar. Da imaš na vse skupaj zelo lep spomin brez kančka grenkobe, ki bi jo prinesla grda dejanja in besede ob razhodu.« Nato opiše svojo situacijo: »Bivša žena ima zdaj novega partnerja, s katerim imata petletno hčerko. Ta me je včeraj poklicala, ali jo peljem v lunapark. Občasno jo tudi popazim. Obiskujemo se v popolnoma sproščenem duhu.« Nato mi spet izda kitico iz nove pesmi. »Vse je v redu, vse je v redu, vse je lepo in prav. Tud' če bi vnaprej vse vedu, enako bi ravnal,« zapoje in še enkrat poudari, da je prav, karkoli se že zgodi v življenju.

Adi ni za odmet

Pred nekaj dnevi je praznoval 59. rojstni dan. »Letos smo na žalost na moj rojstni dan uro premaknili naprej. To pomeni, da sem bil prikrajšan za eno uro svojega rojstnega dneva. Nad tem sem ogorčen!« V smehu pove: »Še razmišljam, kako bi izrazil svoj protest.« Njegova leta pa najbolj bogatita sinova Jure in Jani, medtem ko za kakšno novo ljubezen težko najde čas zaradi številnih obveznosti. »Za poglobljeno zvezo je premalo časa. Imam pa partnerico, ki pride vsake toliko na vrsto in na srečo ni preveč užaljena,« se nasmeji. »Čaka, da bodo otroci zrasli in da malo zmanjšam število nastopov.« Ob tem pa kritično pripomni: »Mi poveličujemo zaljubljenost. To je čustvo, ki je zelo lepo, ampak dokaj hitro popusti. Zelo pomembna sta razumevanje in spoštovanje, to sta vrlini, ki morata odlikovati zvezo dveh odraslih. Med nama s partnerico je tega veliko.« Vprašam ga po njenem imenu in preverjam, ali je katera od tistih, ki sem jih našla na internetu. Vse zanika in se navihano nasmehne: »Saj sem simpatičen gospod, tako da bi rekel, da nisem za odmet.« Sicer pa letos teče 37. leto, odkar nastopa. 12. aprila bo nastopil na 19. celomesečnem mednarodnem klubskem festivalu Orto Fest, ki je namenjen vsem generacijam ljubiteljev kakovostne glasbe. »Opažam, da ni velike razlike med nami, ko smo bili mladi, in današnjo mladino. To najbolj vidim, ko zapojem kakšno več kot 30 let staro pesem. Mladi, ki so iz drugih časov, jo povsem enako sprejmejo kot njihovi starši, kar pomeni, da imajo pesmi neko sporočilo, ki ni zastaralo. To mi je všeč,« pove o medgeneracijski povezanosti. Zlasti mu je všeč, ko z njim zapojejo pesem Na travniku, zato mi pove refren: »Glej ta naš svet, tako je lep kot lepe sanje, življenje imej za prekrasno potovanje.« Preden se odpravi domov k sinovoma, pa mi še zabiča: »Sreča je odvisna od našega dojemanja, ne pa od stvari, ki nas obdajajo. Če se priučiš pravilno dojemati stvari, potem imaš zelo pogosto občutek sreče.«