Ana Maria Mitić: Moja največja zmaga je, da sem vzpostavila dojenje

»Vračam se v življenje, ki se mu reče koncept Mama Maria. Temu se ne zmorem ubraniti oziroma očitno nisem tako krepka, da bi Leva kar pustila babicam ali varuškam in preprosto spet živela za kariero. Za otroka se nisem odločila, da bi si izpopolnila življenje ali ga osmislila. Oba z Luko sva si ga želela in je dobrodošla sprememba. Ampak jaz sem bila že prej zelo srečna. Seveda pa so tudi časi, ko pogrešam svoje staro življenje, ko sem si popolnoma sama krojila čas,« dobro razpoložena in v svojem slogu zgovorno začne Ana Maria Mitić.
 

Tri mesece truda

»Odkar sem dobila otroka, se še bolj sprašujem o življenju, podnebnih spremembah, krožnem gospodarstvu. Že v nosečnosti nisem kupila nobene nove konfekcije, vse kupujem iz druge roke. Morda sem malo bolj kmečko oblečena, a imam ob tem dober občutek. Zelo luštna komisijska trgovina je Dajadaja, veliko takih skupin je tudi na družabnem omrežju. Marsikaj sem dobila od dobrih prijateljic, Lev ima vse igrače rabljene, tudi kakšne polomljene, mislim pa, da je enako srečen, kot če bi dobil nove, drage igračke. Prav strašljivo je, koliko plastike se porabi za enega otroka,« pove. »Že samo za to, da smo dobili stekleno stekleničko, sem ubogega moža pošiljala po vsem mestu,« opozori na problematiko.

»Prve tri mesece materinstva sem živela le za dojenje. Bilo je res težko, imela sem mastitis, razpokane bradavice, krvavitve, podplutbe. Jokala sva oba z otrokom … V življenju sem dosegla in doživela veliko lepih in težkih stvari, moja največja zmaga pa je, da sem vzpostavila dojenje. Lahko se sliši neumno, ampak to je doslej moj največji uspeh,« je prepričana. »Sem velika zagovornica dojenja, tudi po otrokovem prvem dopolnjenem letu. Stroka sicer pravi, da mleka v tem času ne vsebuje več veliko, ampak ... Mamicam, ki se jim da, to seveda priporočam, res pa je, da imajo enoletniki že zobe, tudi nohte, ki si jih ne pustijo postriči, in zna biti včasih kar mukotrpno,« odkrito pove. »Prepričana sem, da smo šli tudi zaradi dojenja lažje čez začetne vrtčevske viroze, zato ga bom še dojila. Ni pa rečeno, da mi čez mesec dni ne poči film in rečem, da je bilo dovolj. Tudi to je pravica vsake mamice. Mlekarne Mitić lahko zaprejo vrata,« izstreli v smehu.
 

Štiri vadbe in mini osebni trener

Po porodu je skorajda neverjetno shujšala. »Pošalila sem se, da me je Lev izpil, a sem način življenja precej spremenila že med nosečnostjo. Imam krčne žile, imela sem že operacijo. Pri svojem poklicu sem ves dan na nogah. Ko sem čakala že na drugo operacijo, sem zanosila. Zelo sem se bala zatekanja in tega, da bi se močno zredila. Temu sem se uprla z vadbo gyrotonic, Tina Slana pa je strokovnjakinja, ki sem ji res povsem zaupala. V nosečnosti je pomembno, da dela s teboj izkušen trener. Še zdaj hodim k njej in prisegam na to vadbo,« je navdušena. »Plavala sem pri Mini Marinčič v okviru Mamine vadbe. Voda je zakon, lebdiš, a je to vseeno telovadba,« pove. »Nisem zatekala, tudi tek se mi je uravnal. Po porodu sem začela hoditi še na Malo ulico, v Mestno igrišče, kjer sem veliko klepetala z mamicami, somučenicami. Na to telovadbo smo s seboj lahko pripeljale tudi otroke. Našla sem še Vadbeno kliniko z Aljo Malis, zelo strokovno, ki mamicam odmeri vadbo, primerno zanje. Še vedno hodim na vse štiri vadbe, vsako po uro na teden, in to je zlata vreden čas zame,« prizna. »Zdaj imam srečo, da lahko veliko pojem, ob vseh aktivnostih z Levom pa tudi veliko pokurim. Plazi se tako hitro, da ga ne uloviš, tudi kave z Luko ne moreva več spiti v miru. Imam mini osebnega trenerja, v tem se skriva moj recept za fit linijo,« pove utrujena, a nasmejana in s srečnim, materinskim leskom v očeh.
 

Imeti rad to, kar si

Razmišlja, da je izguba teže povezana z drugačnim dojemanjem sebe. »Debelost je tudi nekakšen oklep, ščit pred svetom. Moj poklic je bil v svetu, kjer ni vedno vse iskreno. Veliko je truda, včasih moraš tudi čez sebe, da izpolniš svoje sanje, želje. Veliko je samoizpraševanja, ustrezanja … Mogoče je bil to tudi ščit pred naporom, ki ga svet prinese s seboj. Z Levom pa sta prišli otroška iskrenost in zdrava, fizična akcija. Nehote, skorajda tudi nevede so kilogrami kar odpadli z mene, kar nameravam vzdrževati,« pojasni.

»Seveda sem si nova jaz všeč. Še vedno sem podpornica žensk z oblinami, nikoli pa nisem zagovarjala debelosti,« pojasni. »To, da si zdrav in fit, je najpomembnejše,« poudari. Ob pomanjkanju časa se ne more prav veliko zadrževati pred ogledalom. »Včasih, ko se vidim, si rečem: 'O, moj bog, koga zdaj vidim?'« pove v smehu. »Da mi ne bo kdo preveč zavidal, pa tudi povem – koža visi, kjer me je bilo več, trebuh še zdaleč ni idealen. Tudi dojenje je terjalo svoj davek in v kopalkah res ne bi bila videti popolna. Ampak to je telo, ki mi ga je dalo življenje, in tako kot tisto prej imam rada tudi to zdaj. Ostajam pri prepričanju, da je treba imeti brezkompromisno rad to, kar si,« je jasna.

Spremembe, ki se nam zgodijo na zunaj, se vedno kažejo tudi v nas. »Res je, drugačna sem. Življenje me je prisililo v to, jaz pa se nisem upirala. Moj fokus je zdaj drugje. Če so me prej na sprejemih razveseljevale pogostitve, me zdaj druženje in komunikacija,« je vesela.
 

Levove astrološke karte še nima

»Prej nisem bila toliko pozorna na kompatibilnost znakov, so pa ob Levovem rojstvu, 5. septembra, nekateri zavili z očmi in namrščili obrvi, češ, ah, devica. Lev je velik veseljak in prijazen človeček, je pa nabrit in navit. Nisem dala izračunati njegove astrološke karte, ker si še ne upam,« prizna v smehu. »Načeloma device in ovni, kar sem jaz, nismo kompatibilni. Imam pa ascendent v tehtnici, tako da zelo lepo lovim ravnotežje, pa bomo videli, kaj to prinese. Luka je tehtnica, teh sem vajena, ker je tudi moj brat rojen v tem znamenju in se lepo ujamemo,« je pomirjena. »Luka je inženir, pragmatičen moški. Za stvari, zaradi katerih jaz naredim dramo, on samo zamahne z roko. Onadva se odlično razumeta, jaz pa marsikdaj globoko diham,« pove.

»Ko smo ravno pri astrologiji, pa je prav neverjetno, kako se pozna vsaka luna, ko imaš otroka. Prva luna, tretja luna, retrogradni Merkur, Saturn … Vse se čuti. Otroci so tako dojemljivi! Če ne veš, kaj se dogaja s tvojim otrokom, samo poglej zvezdno karto in takoj ti bo jasno. Če noče dnevnih počitkov – juhu, luna je tu,« pojasni.
 

Po novem je Mama Maria

»Sem voditeljica, kar vsebuje elemente iznajdljivosti, improvizacije, stand upa, poslušanja sočloveka, ljubezni do ljudi in delanja dobrega. To nameravam najprej izpolniti v vlogi Mame Marie, potem pa bom videla, kaj naprej,« razkrije. »V minulih dneh je tako zaživela moja spletna stran www.mamamaria.si, načrtujem pa tudi oddajo na spletu. To ne bo le moj vlog, ampak želim pred kamero povabiti tudi goste, ki bodo strokovni in bodo za mamice najbolj aktualne teme razgrinjali na naš način. Torej strokovnjakinje, ki znajo ločiti zrnje od plev in bodo rekle – temu res sledite, to pa nima smisla. Želim uporabne, življenjske goste. Mamo Mario vidim kot stičišče za obupane matere, ki ne vedo več, kaj je prav in kaj ne, in mahajo iz brezna materinstva. Rada bi jim pomahala nazaj in rekla: 'Pridite sem, bomo rešile!'« se nasmeje. »Materinstvo je kljub vsemu malce namenjeno tudi uživanju, ne le mučenju,« je prepričana. »Čeprav se kakšen dan, sploh na začetku, ko ti malo bitje ne pusti spati, sprašuješ tudi o tem.«
 

Do moških ni več napadalna

»Zelo pestro, zelo turbulentno, zelo težko je bilo to leto rasti in hkrati prisilnega počitka. Ampak tako je tudi prav. Lev me je naučil, da vse (razen res nujnega) lahko počaka, da nič ne bo šlo po mojem načrtu in da je to povsem v redu. Naučil me je, da je spanje za šibke, ne samo pri meni, tudi pri njem. Pa da zima ni nič strašnega in da sta svež zrak in narava nekaj najlepšega. Vloga mame me je morda tudi malce omilila, nisem več tako napadalna do moških, čeprav feministka v meni še živi,« zaključi v smehu.