Andrej je s trobento 'okužil' tudi sina
Andrej Gorenjak je akademski glasbenik – trobentač, ki je ledino oral pri različnih zasedbah. Pri srcu mu je bil trdi rock, skrivaj pa je poslušal Alpski kvintet. To pomeni, da ga še danes zanimajo pretakajo različni glasbeni stili. Že deset let igra in piše skladbe za narodnozabavni ansambel S.O.S. kvintet, ki je lani na festivalu Slovenska polka in valček zmagal z valčkom Drobno srce, za katerega je melodijo ustvaril prav on, ki je sicer kot vodja Kulturnega centra zaposlen na ZKŠTM Ravne na Koroškem.
Njegova žena Vera Trafela je prav tako glasbenica, po poklicu pa profesorica razrednega pouka. Trenutno poučuje četrtošolce na Prvi osnovni šoli v Slovenj Gradcu in z otroki velikokrat zapoje. Pred leti je pela v ansamblu Vesna, trenutno je angažirana v glasbenem triu Andante trio, v katerem še z dvema pevkama pojejo pesmi skupine Abba. Na Koroškem je zelo poznana njena pesem Koroško srce, ki so jo poslušalci leta 2008 izbrali za himno Koroškega radia.
Andrej in Vera sta ponosna na sina Aneja, ki ga je, ko je bil še mlajši, glasna glasba tako motila, da si je z rokami pokrival ušesa. Starši so bili zato prepričani, da se z glasbo nikoli ne bo ukvarjal. A so se motili. »Ko je bil v prvem razredu, se je nekega jutra zbudil in izstrelil: 'Trobento bom igral!'« nam zaupata Andrej in Vera, ki sta sina, kakopak, takoj vpisala v glasbeno šolo, kjer je moral opraviti sprejemni izpit, na katerega je šel lepo urejen, s suknjičem in metuljčkom, kot si je želel sam. Tam je razprl note, čeprav jih sploh še ni poznal, in na trobento zaigral skladbico, ki jo je poznal. Eden od profesorjev mu je dal roko in rekel: »V petek so vaje pihalnega orkestra!« Tako je trobenta postala Anejeva stalna spremljevalka. Nikamor ne gre brez nje, niti na počitnice na Mali Lošinj, v kamp Čikat, kjer družina preživlja poletne dni, ne. In tam lahko trobento slišijo vsi njihovi 'morski' prijatelji.
Danes je Anej dijak 2. letnika Konservatorija za glasbo in balet Maribor. V tem šolskem letu se je udeležil dveh tekmovanj. Na tekmovanju Amadeus international music competition v Salzburgu je konec lanskega oktobra osvojil prvo nagrado in zlato plaketo za prvo mesto. V začetku letošnjega marca pa si je na državnem tekmovanju TEMSIG (Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije) priigral drugo mesto in srebrno priznanje. »Vsak dan pridno in odgovorno vadi, četudi mora biti zato do sebe včasih precej neizprosen, saj si nekoč želi postati trobentač solist. Sicer je precej nežen, čustven, navihan fant, navaden najstnik z malo bolj umetniško dušo,« o Aneju ponosno pripovedujejo starši. Gorenjakovi doma velikokrat skupaj zaigrajo in zapojejo. Zraven povabijo še dedka Jožeta, Andrejevega očeta, ki prav tako igra trobento. Tako je mogoče slišati trio trobent, Vera pa poje.
Anej z očetom Andrejem velikokrat posname kakšno skladbo, z mamo pa zaigra na kakšni poroki. »Čeprav je glasba naša stalnica, si radi vzamemo čas za družinski izlet, še najraje pa smuknemo na morje, kadar imamo čas. Tam smo najraje,« nam prizna Vera, ki ima zaradi Anejeve hude prehranske alergije veliko odgovornost pri kuhanju in peki. V kuhinji zato najpogosteje zadiši domač brezglutenski kruh, ki ga Anej obožuje. Vsi trije pa se radi tudi družijo s prijatelji, čeprav jim zanje pogosto zmanjka časa. »A si ga je treba vzeti,« pravijo člani simpatične glasbene družine Gorenjak.
