Barvna paleta odličnega vira beljakovin in vlaknin (Suzy)
Pojavlja se v številnih oblikah, barvah in pod različnimi imeni. Poznamo rjavo, zeleno, rdečo, rumeno, črno in še kakšno lečo. Med seboj se razlikujejo. Vsem so skupni visoka vsebnost beljakovin in vlaknin, nizka kaloričnost, nizka raven maščob ter dober delež hranil, kot so železo, magnezij, cink, kalij, mangan, vitamini B …
Najlažje prebavljiva stročnica
Lahko jo primerjamo z belim mesom po vsebnosti železa, ki v kombinaciji s folno kislino in aminokislinami skrbi za vitalnost in fizično moč ter deluje proti slabokrvnosti. Študije dokazujejo pozitivne učinke na celoten srčno-žilni sistem, uravnavanje krvnega sladkorja, zniževanje ravni slabega holesterola, ker je bogata z vlakninami ugodno deluje na prebavo in presnovo ter v družini stročnic slovi kot najlažje prebavljiva (najmanj napenja). Z odličnim razmerjem aminokislin poskrbi še za zdravo telesno težo, saj smo po takšnem obroku dolgo siti. Zato jo pogosteje vključimo na svoj jedilnik.
Katero izbrati?
Rjava leča je najbolj razširjena in uporabna. Njen zemeljski okus se ujame z najrazličnejšimi začimbami in nastopa v mnogih jedeh. Preprosta je za uporabo, med kuhanjem se razpusti in lahko izpade razkuhana, zato je njena narava idealna za namaze, pireje, juhe, enolončnice in polpete.
Rdeča leča je s svojo preprostostjo podobna rjavi in jo prav tako lahko pasiramo, mešamo, oblikujemo. Rahlo kuhana blesti v solatah in prilogah. Če je v ta namen ne želimo razkuhati, uporabimo malo manj vode, kot piše na embalaži, in solimo šele na koncu. Ponekod ji pravijo 'oranžna leča' ali masoor dal. Rdeča leča je samo slečena rjava leča (brez lupine), zato je hitreje pripravljena, bolj kremasta in slajša.
Zelena leča se razlikuje od prvih dveh. Drobceni fižolčki intenzivno zelene barve, rahlo pikantnega okusa in v bolj trpežni preobleki med kuhanjem ohranijo teksturo in s tem kraljujejo v solatah, prilogah ali celo kot samostojna jed z dodatkom zelenjave in začimb. Pod imenom zelena leča najdemo tudi francosko, lečo du Puy, ki izvira iz francoskega mesta Le Puy-en-Velay in je izredno cenjena. Nekatere nosijo več imen, ki so lahko izpeljanke ali poimenovane po deželi, kjer uspevajo.
Črna leča se po drugi strani imenuje beluga zaradi podobnosti z beluga kaviarjem. Tudi te miniaturne črne kroglice med kuhanjem ohranijo obliko ter elegantno povežejo intenziven zemeljski okus z dodanimi začimbami in sestavinami. Hkrati vsebujejo kanček več hranil in dobro mero antioksidantov.
Rumena leča, mung ali toor dal, odpira razpravo o poimenovanju in prevajanju jedi, začimb, sestavin, surovin … V obeh primerih gre za olupljeno in razpolovljeno stročnico – mung dal dobimo iz mungo fižola, toor dal iz t. i. golobjega graha (pigeon pea). Za zdaj bolj dostopen mung dal z izvrstno teksturo, aromo in okusom vsekakor spodbuja kulinarično ustvarjanje.
Kaj je dal?
Dal (dhal) je pravzaprav indijski izraz za razpolovljeno stročnico, tako pripravljajo obilico jedi, recimo dal makhani, dal tarka, dal khatti … Vse so narejene na osnovi različne leče, primešamo zelenjavo, dodamo meso ali tofu, včasih jo dopolnimo z rižem, vse skupaj je seveda dobro začinjeno. Po naše bi temu rekli juha iz leče, enolončnica ali mineštra.
Sončna skleda a la khichdi
To je enostavna enolončnica iz rumene leče in basmati riža.
Sestavine:
* pol skodelice rumene leče
* pol skodelice belega basmati riža
* četrt skodelice graha
* pol skodelice paradižnika v koščkih (ali 1 večji svež paradižnik)
* 1 večja čebula
* 1 manjši svež čili (ali pol žličke čili kosmičev)
* 1 koreninica svežega ingverja
* pol žličke kurkume
* pol žličke semen orientalske kumine (kumin)
* pol žličke gorčičnih semen
* sol in poper
* olivno olje
* pol limete
* svež peteršilj
Priprava:
Rumeno lečo in basmati riž za 20 minut namočimo v hladno vodo, precedimo in pustimo počivati. Sesekljamo čebulo, na koščke narežemo paradižnik, res na drobno narežemo svež čili, koren ingverja olupimo in narežemo na male koščke. V loncu najprej segrejemo olje ter nežno prepražimo orientalsko kumino in gorčična semena. Kmalu dodamo sesekljano čebulo in pražimo, dokler ne postekleni. Primešamo koščke ingverja, narezan čili in paradižnik. Še malo mešamo, pražimo, začinimo s kurkumo, soljo in poprom ter počakamo, da se paradižnik zmehča. Zdaj vmešamo rumeno lečo, basmati riž in grah, po minuti ali dveh vse skupaj zalijemo s tremi ali štirimi skodelicami vode. Pokrijemo in na zmernem ognju kuhamo od 10 do 15 minut. Prelijemo z olivnim oljem, sokom limete, posujemo svež paradižnik in premešamo.
Beluga skleda a la makhani
To je orientalska enolončnica iz črne leče.
Potrebujemo:
* 1 skodelico črne leče
* 1 rdečo čebulo
* 4 stroke česna
* 1 skodelico paradižnika v koščkih
* 1 skodelico kokosovega mleka za kuhanje
* 1 koren svežega ingverja
* 5 listov lovorja
* 1 žličko kurkume
* 1 žličko mlete orientalske kumine (kumin)
* 1 žličko mletega koriandra
* 1 žličko garam masale
* 1 žličko dimljene paprike
* pol žličke čili kosmičev
* sol in poper
*olivno olje
* svež koriander (ali peteršilj)
* limeto
Priprava:
Črno lečo čez noč namočimo v hladno vodo ali naj se vsaj dve uri namaka v treh skodelicah vroče vode. Nato lonec postavimo na ogenj, zavremo in lečo kuhamo pol ure. V drugi posodi segrejemo olje ter počasi pražimo sesekljano čebulo, česen, nariban svež ingver in liste lovorja. Ko čebulica postekleni, začinimo s kurkumo, kumino, koriandrom, garam masalo, papriko in čilijem. Nekaj minut mešamo in vse skupaj primešamo črni leči. Dodamo še paradižnikove koščke, kokosovo mleko, sol in poper ter pokrito na rahlem ognju kuhamo od ene do dve uri. Postrežemo s svežim koriandrom in rezino limete.
Pa dober tek!
Vir: Meta, več kot trgovina za zdravo življenje, blog Nataše Kolmanko
– www.mojameta.si, foto Getty images, Meta
