Belokranjka Urška je kmečko dekle

Urško številni poznajo kot pevko dolenjskega Ansambla Petra Finka, ki je po izobrazbi vzgojiteljica predšolskih otrok. »Zaposlena pa sem kot učiteljica glasbe na osnovni šoli s prilagojenim programom, kjer vodim tudi šolski pevski zbor. Ko sem se prijavljala na razpis za to delovno mesto, se mi niti v sanjalo ni, kakšno delo bom pravzaprav opravljala, a moram priznati, da grem vsako jutro z veseljem v službo. Ti otroci dajo človeku misliti, kaj je smisel življenja in katere stvari res štejejo. Čeprav je delo tudi zelo zahtevno,« pravi Urška, ki prizna, da pridejo trenutki, ko je utrujena tako fizično kot psihično.


Dan ima pogosto premalo ur oziroma je spanec zato krajši, kot bi moral biti. Njene obveznosti med tednom se namreč zaradi sestankov, dodatnih izobraževanj in priprav ​pogosto zavlečejo v popoldanske in večerne ure, ob vikendih pa s fanti iz ansambla razveseljuje ljudi po vsej Sloveniji. »Sreča je, da so fantje sami odlični glasbeniki, zato imamo vaje bolj poredko. Običajno le takrat, ko se učimo kakšno novo pesem ali prenavljamo repertoar,« pravi Urška, ki prihaja iz čudovite Bele krajine, iz vasi Veliki Nerajec, ki leži v Krajinskem parku Lahinja.

»Bela krajina je res lepa, na severni strani ograjena s hribovjem, na južni z reko Kolpo, vmes pa jo krasijo griči, ki so poseljeni ali zasajeni s trtami. Težko jo je doživeti v enem dnevu, saj je treba obiskati steljnike, kopališča Kolpe, Krajinski park Lahinja, vinske kleti, izvir reke Krupe, pa Kozice, od koder je lep razgled na kanjon reke Kolpe …« z žarom v očeh opisuje lepote domače krajine.


»Doma imamo kmetijo, torej sem povrhu pravo kmečko dekle,« nam še pove. In tudi to, da je že kot 13-letno dekle izgubila mamo in so morali otroci, Urška ima še dve starejši sestri in mlajšega brata, doma poprijeti za vsa dela. »A imam očeta, ki bi si ga marsikdo želel. Vedno nas je v vsem podpiral in delal za vse nas,« pravi Urška, ki je še vedno doma pri očetu, z njo pa tudi mlajši brat, in skrbi za vsa gospodinjska opravila. Zlasti rada kuha, tudi tradicionalne belokranjske jedi, s katerimi razveseljuje svoje domače ob nedeljah, ko se vsi skupaj z nečakom in štirimi nečakinjami zberejo za eno mizo. Zdaj ko se bo začela pomlad, jo čakata še vrtičkanje in delo na polju, zelo rada pa Urška sede tudi za volan.

Še sreča, glede na to, da prihaja iz jugovzhoda Slovenije in se na nastope vozi v bolj oddaljene kraje. »Vožnja je zame neke vrste terapija. Za volanom si uredim misli, moja sopotnica pa je vedno glasba,« pravi Urška, ki je vesela, da je zadnje čase narodno-zabavna glasbe zelo priljubljena tudi med mlajšimi. Všeč ji je, da je vse več mladih ansamblov, le tega ne podpira, da nekateri zgolj kopirajo trenutno uspešne ansamble, nimajo pa lastne vizije.


Če ima fanta, v Urško nismo vrtali. Zato, ker vemo, da ga ima, in to Fanta iz naše vasi. No, tak je naslov najnovejše polke Ansambla Petra Finka, ki se uvršča visoko na lestvicah številnih radijskih postaj po vsej Sloveniji.