ZVEZDANINA MODROST
Bralec obupan, fant ne sme priti niti na kavo
Zvezdana, kočljiva zadeva je. Samo rečeš, da si gej, in je vse narobe. Lahko imamo pravice, ampak pri nas na podeželju je vse to tabu. Vsi se zgražajo. Enkrat sem prijateljem povedal, da imam fanta, pa so mi vsi obrnili hrbet. Rekli so, da sem za v ljubljansko Polje. Nikoli si nisem mislil, da bo kdaj lajf tako zaje***. Srce me boli. Pred leti sem spoznal nekega fanta. Jaz jim imam 45, on pa 30. Doma vedo, da imam fanta. Najbolj me boli, da tudi na kavo ne sme priti k meni. S starši se ne da pogovoriti. Karkoli rečem, ne velja, obravnavajo me, kot da sem zrak. Moral bom čakati do 80 leta, da bo lahko prišel k meni na kavo. Ne zdi se mi fer. Ali je to njihova stara šola ali strah, kaj bodo sosedje rekli. Ali pa so zaplankani do amena. Čisto sem že obupal nad tem sranjem. Pri nas doma je najbolj zagrizena mama, prav ponižuje me, oče pa se ne zmeni ne za mene ne za njo. Vse moje življenje je tako, tudi ko še nisem povedal, da sem gej. Jaz bi rad, da bi fant pri meni prespal, rad bi bil enkrat človek. Saj bi šel na svoje, samo mi ne znese, imam premajhno plačo. Malo bolje mi je, ko sem vam to povedal. Naporno je, ker ne veš, kam bi se obrnil po nasvet. Če imate kakšnega zame, bom zelo vesel. Matej
Odpri galerijo
Zvezdana MLakar FOTO: Dejan Nikolic
Dragi Matej!
Človek v vsakem primeru si in mislim, da je največji problem v tem, da sam sebe nisi sprejel. Da se ti ne počutiš kot človek, če me razumeš. Ganljiv je tvoj stavek, da bi bil rad človek. Poln grenkobe in žrtve. A se boš moral spraviti k sebi in nekaj premakniti v življenju, oditi iz teh pritlehnih občutkov, ko se smiliš sam sebi. Jaz ti pišem odgovor kot človeku, ne kot geju, torej bodi pripravljen na iskren in jasen pogovor.
To, da si gej, ni nobeno opravičilo, da se počutiš kot žrtev in so samo drugi čudni, tudi ni opravičilo drugim, ki te gledajo po strani, ker si gej. S kom ti spiš, koga imaš rad, je tvoja izbira in nihče te nima pravice soditi po tem. Vse to smo že pisali in podirali tabuje glede spolne usmerjenosti in tebe in tudi bralce dovolj cenim, da mi ni treba več razpredati, kaj je prav in kaj ne. Če se nekomu ne zdi prav, da se imata dva istospolna partnerja rada, je to njegova stvar, njegova intimna odločitev. Kdor dobro živi tudi v obsojanju drugih, se igra z nevarnim ognjem ali je sam prikrit gej (lezbijka), ki se boji sebe. Vem, da je takih veliko, in vedno se sprašujem, od kod jim pogum (neumnost) za obsojanje. Ker vsi dobro vemo, da nas življenje ves čas preseneča in da se zna za prvim vogalom pojaviti kdo, ki nam res veliko pomeni in bo objavil, da je gej.
Poznam ljudi, ki so kar bruhali, ko so slišali besedo gej, potem pa so spoznali človeka, dobrega kot kruh. Niso vedeli, da je gej, in so mi ga hvalili. Vedela sem, da bodo izvedeli, in sem čakala na trenutek resnice in njihov odziv. Najprej so onemeli, potem pa z istim človekom živeli tako kot prej, prijateljsko in spoštljivo.
Poznam druge, res konservativne, ki vse življenje živijo po trdnih pravilih in ne popuščajo niti za milimeter. Družina je polna otrok, pri njih je gej izmeček človeštva. Na robu njihove družine raste njihov sin, ki je gej. Na vse načine skriva, mučijo ga z vprašanji, kdaj bo pripeljal domov dekle, agonija traja nekaj let in vsi to gledamo. Vemo, da bo trenutek resnice trd in tragičen.
Zdaj sva govorila o drugih in njihovi odgovornosti do življenja, zdaj pa se lotiva tebe.
Spakiraj svojo leno rit iz hiše staršev in si poišči svoj dom. Oprosti, ker sem tako groba, ampak ne morem razumeti, da se do 50. leta valjaš v samopomilovanju in pristajaš na vse kompromise, da sploh ne živiš, ampak se preživljaš ob drobtinicah življenja. Pa kaj, če si gej, če te obsojajo, zagrabi življenje v svoje roke, preseli se, poišči si družbo, ki te bo sprejela. Za tvojo neodločnost ni opravičila, lahko si gej, lahko si črn, bolan, reven, karkoli, ampak odgovoren si za svoje življenje samo ti. Le ti lahko vse to spremeniš in zaživiš srečno. Za to bi moral seveda marsikaj tvegati, mogoče celo izgubiti streho nad glavo, navidezno varnost, ampak odločitev, ki bi jo moral že zdavnaj sprejeti, je edina, ki te je vredna. Izobražuj se, beri (že tvoja slovenščina je bila bolj kilava), pojdi v gledališče, kino, na tečaje, išči, vrtaj ...
Premakni se s svoje mrtve točke, za začetek kot odgovoren človek, ne kot gej, ki čaka, da bodo starši umrli in mu zapustili hišo, kjer bo potem lahko pil kavo s svojim ljubimcem. Vidiš razliko. Če bi bil rad človek, bodi človek. Ne pristajaj na to, da si zrak! Tvoja samopodoba je na ničli in verjemi mi, da to nima nobene zveze s tem, da si gej. Na tisoče ljudi se počuti enako zavrženo in brez vrednosti kot ti in niso ne geji ne lezbijke. Saj se moram tudi jaz vsake toliko časa 'poravnati', ko se me loti kdo, ki me ne spoštuje.
A se ne dam. Premislim, kdo sem, kaj sem, o svojem delu, o ljubezni do ljudi, sedem na 'letalo' in situacijo pogledam od zgoraj, od daleč, dokler ne vidim, da svojo vrednost določam le jaz. V tistem trenutku me občutki nevrednosti zapustijo, ker sem jih vrnila človeku, ki jih je vzbujal v meni.
Enako svetujem tebi. Če te starši ali drugi ne spoštujejo, je to njihov problem. Tvoja sreča ni odvisna od njih. Pogumno stopi na cesto življenja in zaživi svoje sanje. To je vredno največ!
Človek v vsakem primeru si in mislim, da je največji problem v tem, da sam sebe nisi sprejel. Da se ti ne počutiš kot človek, če me razumeš. Ganljiv je tvoj stavek, da bi bil rad človek. Poln grenkobe in žrtve. A se boš moral spraviti k sebi in nekaj premakniti v življenju, oditi iz teh pritlehnih občutkov, ko se smiliš sam sebi. Jaz ti pišem odgovor kot človeku, ne kot geju, torej bodi pripravljen na iskren in jasen pogovor.
To, da si gej, ni nobeno opravičilo, da se počutiš kot žrtev in so samo drugi čudni, tudi ni opravičilo drugim, ki te gledajo po strani, ker si gej. S kom ti spiš, koga imaš rad, je tvoja izbira in nihče te nima pravice soditi po tem. Vse to smo že pisali in podirali tabuje glede spolne usmerjenosti in tebe in tudi bralce dovolj cenim, da mi ni treba več razpredati, kaj je prav in kaj ne. Če se nekomu ne zdi prav, da se imata dva istospolna partnerja rada, je to njegova stvar, njegova intimna odločitev. Kdor dobro živi tudi v obsojanju drugih, se igra z nevarnim ognjem ali je sam prikrit gej (lezbijka), ki se boji sebe. Vem, da je takih veliko, in vedno se sprašujem, od kod jim pogum (neumnost) za obsojanje. Ker vsi dobro vemo, da nas življenje ves čas preseneča in da se zna za prvim vogalom pojaviti kdo, ki nam res veliko pomeni in bo objavil, da je gej.
Poznam ljudi, ki so kar bruhali, ko so slišali besedo gej, potem pa so spoznali človeka, dobrega kot kruh. Niso vedeli, da je gej, in so mi ga hvalili. Vedela sem, da bodo izvedeli, in sem čakala na trenutek resnice in njihov odziv. Najprej so onemeli, potem pa z istim človekom živeli tako kot prej, prijateljsko in spoštljivo.
Poznam druge, res konservativne, ki vse življenje živijo po trdnih pravilih in ne popuščajo niti za milimeter. Družina je polna otrok, pri njih je gej izmeček človeštva. Na robu njihove družine raste njihov sin, ki je gej. Na vse načine skriva, mučijo ga z vprašanji, kdaj bo pripeljal domov dekle, agonija traja nekaj let in vsi to gledamo. Vemo, da bo trenutek resnice trd in tragičen.
Zdaj sva govorila o drugih in njihovi odgovornosti do življenja, zdaj pa se lotiva tebe.
Spakiraj svojo leno rit iz hiše staršev in si poišči svoj dom. Oprosti, ker sem tako groba, ampak ne morem razumeti, da se do 50. leta valjaš v samopomilovanju in pristajaš na vse kompromise, da sploh ne živiš, ampak se preživljaš ob drobtinicah življenja. Pa kaj, če si gej, če te obsojajo, zagrabi življenje v svoje roke, preseli se, poišči si družbo, ki te bo sprejela. Za tvojo neodločnost ni opravičila, lahko si gej, lahko si črn, bolan, reven, karkoli, ampak odgovoren si za svoje življenje samo ti. Le ti lahko vse to spremeniš in zaživiš srečno. Za to bi moral seveda marsikaj tvegati, mogoče celo izgubiti streho nad glavo, navidezno varnost, ampak odločitev, ki bi jo moral že zdavnaj sprejeti, je edina, ki te je vredna. Izobražuj se, beri (že tvoja slovenščina je bila bolj kilava), pojdi v gledališče, kino, na tečaje, išči, vrtaj ...
Premakni se s svoje mrtve točke, za začetek kot odgovoren človek, ne kot gej, ki čaka, da bodo starši umrli in mu zapustili hišo, kjer bo potem lahko pil kavo s svojim ljubimcem. Vidiš razliko. Če bi bil rad človek, bodi človek. Ne pristajaj na to, da si zrak! Tvoja samopodoba je na ničli in verjemi mi, da to nima nobene zveze s tem, da si gej. Na tisoče ljudi se počuti enako zavrženo in brez vrednosti kot ti in niso ne geji ne lezbijke. Saj se moram tudi jaz vsake toliko časa 'poravnati', ko se me loti kdo, ki me ne spoštuje.
Spakiraj svojo leno rit iz hiše staršev in si poišči svoj dom, namesto da se do 50. leta valjaš v samopomilovanju in pristajaš na vse kompromise.
A se ne dam. Premislim, kdo sem, kaj sem, o svojem delu, o ljubezni do ljudi, sedem na 'letalo' in situacijo pogledam od zgoraj, od daleč, dokler ne vidim, da svojo vrednost določam le jaz. V tistem trenutku me občutki nevrednosti zapustijo, ker sem jih vrnila človeku, ki jih je vzbujal v meni.
Enako svetujem tebi. Če te starši ali drugi ne spoštujejo, je to njihov problem. Tvoja sreča ni odvisna od njih. Pogumno stopi na cesto življenja in zaživi svoje sanje. To je vredno največ!
