Brenka in trobi, raztegne pa tudi meh

V omenjenem štajerskem inštrumentalnem triu Anja Zorjan lepo poje, igra kitaro, zatrobi pa tudi v bariton in zaigra na bas kitaro, saj je v preteklosti tri leta igrala v pihalnem orkestru. Glasbeni svet je začela odkrivati na klavirski harmoniki, za katero je končala osemletno višjo stopnjo nižje glasbene šole. Na odre je najprej stopila s prav to harmoniko, s katero je osvajala nagrade in priznanja na tekmovanjih narodnozabavne, zabavne in klasične glasbe, za seboj pa ima že 12 let glasbene kilometrine. Pravzaprav je postala mojstrica igranja na harmoniko, ki ostaja njena največja ljubezen, zadnja leta pa se veliko posveča diatonični harmoniki.

Anja je doma iz osrčja Slovenskih goric, Jurovskega Dola. »Sem najmlajša pri hiši, imam še dve starejši sestri, Hermino in Jasmino, ter brata Janeza,« pove. Pred njo se je začela učiti igranja na klavir sestra Jasmina, ki igra še na orgle. Anja se je že preizkusila celo kot avtorica, saj je skomponirala melodijo za skladbo Sreče dal mi ni denar, za katero je sestra Hermina prispevala besedilo. »Klavirsko harmoniko smo že imeli pri hiši, nanjo je za svojo dušo rada kaj zaigrala babičina sestra, ki jo je nato podarila mojemu očetu,« pove Anja, ki se še dobro spomni, kako se samo zaradi slabega vremena ni želela odpraviti na preizkus nadarjenosti za vpis v glasbeno šolo. Takrat je imela devet let. »Če se tega nisi udeležil, je bila priložnost zamujena. Potem pa me je moja botrica le nagovorila, da sem šla, preizkus opravila in bila sprejeta. No, danes pa je glasba moja največja ljubezen,« pravi Anja, ki je prek glasbe pred šestimi leti spoznala svojega fanta Davida, ki je takrat že ustanavljal ansambel.

Skupaj s Petrom Pernatom so nastopali kot trio. »David mi je bil ves čas v oporo, drug drugega sva učila, predvsem pa spoznala, da imava podobne poglede tako na glasbo kot življenje na splošno. Zdaj sva par že dobra štiri leta,« nam razkrije Anja, ki pravi, da je imeti fanta v ansamblu tako prednost kot slabost. Nehote se namreč težave in pritiski prenašajo v odnos. »A se trudiva ostati profesionalna,« smeje se prizna. In doda, da je peti, igrati, ustvarjati in stati skupaj na odru z ljubljeno osebo čudovito. »Razumeva se in podpirava, predvsem pa zavedava, da je za napredek potrebne veliko vaje,« pove dekle, ki ima rada tako čutne valčke kot vesele polke. Njena vzornika sta bila brata Avsenik, a so ji pri srcu tudi skladbe Franca Flereta, melodično in tehnično dovršene Miheličeve ter Klavžarjeve. »Moji najljubši sta Fleretova polka Mlado dekle in Avsenikova Veseli svatje,« pravi Anja. Čas korone je izkoristila za študijske obveznosti, od gospodinjskih del pa ima najraje pospravljanje. »Raje kot kuhalnico v roke vzamem kakšen inštrument. Ker sem doma s kmetije, so tudi grablje pogosto v mojih rokah. Na splošno pa se bolje znajdem pri bolj moških delih. Tako sem denimo ljubiteljska slikopleskarka, saj sem v hiši sama 'pokitala' in prebelila že kar nekaj sob,« smeje se zaključi vsestranska Anja Zorjan.