Čim pogosteje v naravo in na svetlobo! (Suzy)
Svetloba ima ključno vlogo v našem življenju in zdravju. Kar zaznavamo kot vidno svetlobo, predstavlja le približno 39 odstotkov celotnega spektra svetlobe, ki prihaja od Sonca. Večina spektra, natančneje 54 odstotkov, je sestavljena iz infrardeče, ki je sicer ne vidimo, jo pa občutimo kot toploto. Preostalih 7 odstotkov sestavljajo ultravijolični (UV) žarki, ki so prav tako nevidni za človeško oko, vendar pomembno vplivajo na naše zdravje, saj so povezani z nastajanjem vitamina D.
Močna jutranja
Izpostavljenost močni jutranji svetlobi je ključna za uravnavanje cirkadianega ritma, saj pospeši našo notranjo biološko uro, kar pripomore k boljšemu spanju in budnosti. Intenzivnost igra pomembno vlogo v tem procesu. Svetloba v dnevni sobi ob oblačnem vremenu lahko npr. znaša le približno 50 luksov, medtem ko jih jutranja doseže okoli 1000, dnevna pa jih lahko doseže 25.000, neposredna sončna celo do 120.000. Prav zato je izredno pomembna izpostavljenost jutranji zunanji. To vpliva na zdravo jutranjo raven kortizola, seratonina in pozneje v nočnih urah na sproščanje melatonina in s tem boljšega spanca ponoči.
Cirkadiani ritem vpliva na:
* melatonin v obtoku: zmanjšuje tveganje za nastanek raka in kortizola, deluje kot antioksidant, uravnava spanje.
* periferne ure: ritmi hranjenja in postenja.
* holecistokinin, leptin in grelin: hormoni, ki vplivajo na apetit in metabolizem.
* telesno temperaturo: pomemben dejavnik cirkadianega ritma.
* trebušno slinavko in metabolizem glukoze: ključna za uravnavanje krvnega sladkorja.
* vazopresin: hormon, ki uravnava vodno ravnovesje in krvni tlak.
* acetilholin: nevrotransmiter, pomemben za mnoge funkcije, vključno s spominom in učenjem.
* kortizol: hormon stresa, ki igra ključno vlogo v cirkadianem ritmu.
* inzulin: hormon, ki pomaga pri uravnavanju ravni glukoze v krvi.
* adiponektin: hormon, sproščen iz maščobnih tkiv, ki igra vlogo v presnovi glukoze in lipidov.
* uravnavanje presnove: osrednja vloga v ohranjanju energijskega ravnovesja telesa.
Svetloba po sončnem zahodu upočasni vaš ritem, saj zavira nastajanje melatonina v epifizi, zato vpliva na uspavanje in samo kakovost spanja.
Sozvočje z naravno uro v telesu
Pomembno je, da smo v sozvočju z naravno glavno uro v telesu. Cirkadiani ritem, ki je sinhroniziran s to notranjo uro, pomembno vpliva na zdravje, saj uravnava hormone, spanje, telesno temperaturo, presnovo glukoze in številne druge vitalne funkcije.
Raziskave so pokazale, da melatonin, poleg tega, da ga ustvarja češerika, nastaja tudi v mitohondrijih mnogih celic prav pod vplivom infrardeče svetlobe (IR). Ta prodira globoko v tkiva in spodbuja tvorbo melatonina v celicah neodvisno od melatonina, ki ga ustvari epifiza, in to v veliko večjih koncentracijah. Melatonin so odkrili v številnih tkivih, vključno z možgani, očmi, kožo, prebavili, jetri, ledvicami, trebušno slinavko in imunskimi celicami. Ta celični melatonin nevtralizira proste radikale in zmanjšuje oksidativni stres, kar pripomore k zdravju mitohondrijev in preprečuje celične poškodbe. S tem podpira optimalno delovanje celic in zmanjšuje tveganje za kronične bolezni ter spodbuja dolgoživost in vitalnost.
Raziskave potrjujejo koristi
Študije so pokazale, da izpostavljenost dnevni svetlobi pozitivno vpliva na presnovne markerje, diabetes, možgane, spomin, razpoloženje, nekatere vrste raka in druga kronična obolenja. Raziskava na študentih je poleg povečane koncentracije vitamina D pokazala izboljšanje pri koncentraciji, razpoloženju, učenju, rezultatih in zmanjšala stres, glavobole, depresijo, utrujenost, visok krvni pritisk in celo pojav rakavih obolenj.
Pomanjkanje izpostavljenosti sončni svetlobi lahko paradoksalno poveča pojavnost in umrljivost za kožnim rakom. Zadostna količina vitamina D, ki ga telo ustvarja ob izpostavljenosti UVB-žarkom, igra ključno vlogo pri preprečevanju raka. Melatonin, ki nastane pod vplivom IR, ima prav tako zaščitno vlogo.
Raziskava, objavljena v Journal of Clinical Oncology, je proučevala vpliv pomanjkanja sončne svetlobe na pojavnost in umrljivost za kožnim rakom. Vključevala je več kot 20.000 udeležencev z različnih geografskih regij z različnimi ravnmi izpostavljenosti soncu. Rezultati so pokazali, da so imeli posamezniki z nižjo izpostavljenostjo soncu višjo stopnjo pojavnosti melanoma in drugih oblik kožnega raka.
Previdno poleti
Kljub številnim koristim se je pomembno zavedati nevarnosti prekomerne izpostavljenosti neposrednemu soncu poleti, kar lahko poškoduje kožo in poveča tveganje za raka pri občutljivih ljudeh. Zmerna in redna izpostavljenost soncu je bistvena za ohranjanje optimalnega zdravja in preprečevanje različnih bolezni, vključno s kožnim rakom.
Dnevna in predvsem infrardeča svetloba imata zelo pomemben vpliv na naše zdravje in dolgoživost, saj prodirata globoko v tkiva, kar vpliva na delovanje večine celic v telesu, kar je ključno za zdravje in dobro počutje. Hkrati vpliva na nastajanje dušikovega oksida v krvnih žilah, s tem sprošča žile in poveča prekrvitev. Poleg tega ostaja naravna svetloba, tudi če uživamo prehranska dopolnila in vitamin D, nepogrešljiva za optimalno delovanje našega telesa. Rastline in drevesa ne absorbirajo infrardeče svetlobe in jo oddajajo nazaj v okolje, kar pomeni, da tudi v senci dreves dobimo bogat terapevtski odmerek.
Negativni vplivi LED
Notranja LED-svetloba ima številne prednosti, kot so energijska učinkovitost in dolga življenjska doba, na zdravje pa ima številne negativne učinke zaradi svojega spektra. LED-svetila oddajajo takšno, ki je bogata z modrimi valovnimi dolžinami. Modra ima krajše valovne dolžine (med 400 in 500 nm) in visoko energijo, kar lahko negativno vpliva na zdravje, predvsem na oči in cirkadiani ritem. V primerjavi s starejšimi vrstami žarnic LED-svetila ne vsebujejo skoraj nobene bližnje infrardeče svetlobe (NIR-spektra), kar lahko prispeva k motnjam ritma in poškodbam oči.
Zaščitimo se
Kaj lahko storimo za zaščito zdravja?
* Izpostavljajmo se naravni sončni svetlobi pred 9. uro zjutraj vsaj od 30 sekund do 30 minut – odvisno od vremena, ali je polno sonce ali oblaki – brez sončnih očal, oken ali vetrobranskih stekel.
* Zvečer se izpostavljajte nizki ravni rdeče svetlobe (ogenj, sveče, sončni zahod), izogibajte se vsakršni po sončnem zahodu, še posebno modri, zlasti od uro do dve pred spanjem.
* Nočni način aktivirajte na vseh napravah.
* Vključite rdeče in oranžne luči, kar je še posebno pomembno v spalnici.
Z razvojem bivalnih prostorov se je naša izpostavljenost predvsem infrardeči svetlobi bistveno zmanjšala, kar lahko prispeva k povečani pojavnosti različnih zdravstvenih težav. Zato je izpostavljenost naravni svetlobi in preživljanje časa v naravi bistvenega pomena za preprečevanje bolezni, ohranjanje zdravega cirkadianega ritma, uravnavanje hormonov, izboljšanje spanja, počutja in splošno vitalnost. Naj bo to spodbuda za vse nas, da se čim pogosteje podajamo na svetlobo in v naravo, kjer lahko uživamo v vseh prednostih, ki nam jih ponuja.
