DRZNA
Polona Zoja Jambrek pristala v zaporu
»Od nekdaj so me zanimali ljudje in zelo uživam v svojem delu novinarke in voditeljice oddaje Pop In na Pop TV, vendar se rada tudi učim in spoznavam nove stvari,« pravi Polona Zoja Jambrek, ki se je po diplomi izpred mnogih let spet vrnila v šolske klopi. Izbrala je zanimivo smer študija – psihoterapijo.
Odpri galerijo
Polona Zoja Jambrek rada izpopolnjuje svoje znanje in si tako širi obzorja. Foto: POP TV
»Za študij psihoanalize sem se odločila, ker se mi zdi, da mi je bilo to področje položeno v zibelko. Tako kot potovanja. Včasih se šalim, da sem prej vedela za Ojdipov kompleks kot znala seštevati. Moja teta je psihoterapevtka in vsa družina po mamini strani je spremljala in analizirala to področje. Doma smo gledali filme Woodyja Allena in vse, povezano z ljudmi in odnosi, mi je bilo vedno zelo domače,« razlaga Polona. Pozneje je njena sestra dvojčica Špela doštudirala psihologijo in je o teh stvareh slišala še od nje, tako da so ji bile zelo blizu. »Zaželela sem si svoje laično znanje nadgraditi še s študijem. In ker se pri nas to tudi razvija, sem našla študij, ki se mi je zdel zanimiv in po opisu pravi zame. Nisem se zmotila, saj cenim, da na predavanjih z zanimanjem poslušam in da se vedno kaj novega naučim. Skratka, študij mi za zdaj zelo ustreza in upam, da bo tako tudi vnaprej,« razlaga Polona, ki je morala v okviru študija opraviti tudi psihosocialno prakso.
»Zaželela sem si jo opraviti v enem od slovenskih zaporov. Po posvetovanju z odgovornimi sem jo dobila priložnost opravljati v zaporu v Celju, kjer – to se bo slišalo zelo smešno – uživam. Uživam v znanju, ki ga pridobivam, ob vseh informacijah, ki jih z mano deli moj mentor Martin, in vsem, česar me nauči. Cenim, da se s to prakso veliko učim tudi o sebi in o družbenem segmentu, s katerim se še nisem imela priložnosti srečati. Z ljudmi, ki imajo za seboj težke zgodbe, ki so bili večinoma sami žrtve, preden so postali storilci. Širim si obzorja in menjam pogled na življenje, kot sem ga poznala ali si ga predstavljala zgolj v teoriji. Res sem hvaležna tudi vsem v celjskem zaporu, da so tako prijazni, posebej mentorju, psihologu Martinu, da deli z menoj svoje izkušnje in si vzame čas zame,« je zadovoljna. Seveda pa Polonin študij ne pomeni, da gledalcem ne bo več prinašala novic iz sveta znanih in zabave. Nasprotno, s pridobljenim znanjem bo znala sogovornikom zastavljati še boljša vprašanja.
Prostovoljno v zapor
»Zaželela sem si jo opraviti v enem od slovenskih zaporov. Po posvetovanju z odgovornimi sem jo dobila priložnost opravljati v zaporu v Celju, kjer – to se bo slišalo zelo smešno – uživam. Uživam v znanju, ki ga pridobivam, ob vseh informacijah, ki jih z mano deli moj mentor Martin, in vsem, česar me nauči. Cenim, da se s to prakso veliko učim tudi o sebi in o družbenem segmentu, s katerim se še nisem imela priložnosti srečati. Z ljudmi, ki imajo za seboj težke zgodbe, ki so bili večinoma sami žrtve, preden so postali storilci. Širim si obzorja in menjam pogled na življenje, kot sem ga poznala ali si ga predstavljala zgolj v teoriji. Res sem hvaležna tudi vsem v celjskem zaporu, da so tako prijazni, posebej mentorju, psihologu Martinu, da deli z menoj svoje izkušnje in si vzame čas zame,« je zadovoljna. Seveda pa Polonin študij ne pomeni, da gledalcem ne bo več prinašala novic iz sveta znanih in zabave. Nasprotno, s pridobljenim znanjem bo znala sogovornikom zastavljati še boljša vprašanja.
