FOTO: Atomična Saša dirndl zamenjala za narodno nošo

Saši je bila glasba položena že v zibelko. »Pri nas, Hrenovih, je dedek zelo rad vzel v roke harmoniko in je bil znan po dobrih feštah. Moj oči se sicer ni ukvarjal z glasbo, a ima posluh in ob dobri domači glasbi rad zapoje, mamica pa je kot dekle kratek čas tudi pela v enem ansamblu in raznih pevskih zborih. Moj brat Mitja igra trobento, malo tudi harmoniko, in poje – upam, da tega ne bo opustil. Sama pa sem svojo pevsko oziroma glasbeno 'kariero' začela v pevskem zborčku v mali šoli, v prvem razredu sem začela igrati blok flavto, nato pa sem jo zamenjala za saksofon,« svoje glasbene začetke strne Saša, ki je bila tudi članica pihalne godbe Trebnje, dveh mladinskih orkestrov, kvarteta saksofonov v Glasbeni šoli Trebnje, pevskega zbora, obiskovala pa je tudi ure solo petja.

»Iz srca pa sem hvaležna staršem, ki so me že od nekdaj podpirali in mi pomagali na tej poti,« pravi Saša, ki se je najprej znašla v zabavni glasbi, čeprav ji je narodno-zabavna od nekdaj bolj pri srcu. »Po mojem mnenju je bila odskočna deska zame povabilo na avdicijo za oddajo Hri-bar, ki sem jo uspešno prestala in tudi nastopila v oddaji. Po tem nastopu pa je šlo vse samo navzgor.

Opazil me je Jani Lipičnik in me povabil na nekaj koncertov njegove glasbene šole, preizkusila pa sem se tudi kot solistka v njegovem bendu. »Skupaj sva ustvarila dve moji solo skladbi En poljub in Noč me kliče, za kateri je glasbo napisal Lipičnik, pri drugi, s katero sem se predstavila na festivalu Fens in osvojila drugo mesto, pa je besedilo dodala Mateja Mohar,« pravi Saša, ki je pevsko znanje pilila pri pedagogu Nacetu Junkarju. Za tem je prišlo povabilo Ansambla Aalea, s katerim je nastopila v polfinalni oddaji Slovenija ima talent, kjer je Sašo opazil Jani Pavec in jo povabil k Atomik harmonik.

Saši je dirndl zelo pristajal, kar je opazil tudi Rok Štravs, član Ansambla Glas, s katerim sta se spoznala na enem od nastopov. No, zdaj pa je članica Ansambla Štravs in je oblekla narodno nošo, s čimer so se ji uresničile sanje, saj si je vselej želela peti v narodno-zabavnem ansamblu in nositi nošo. A jo ljudje še prepoznavajo tudi kot Atomikovo Sašo. »Kar me ne moti, saj na to gledam kot na mladostno izkušnjo, ko človek preizkuša različne stile in eden od teh je bila tudi turbo folk scena. Sodelovanja z Atomik harmonik se bom vedno rada spominjala,« pravi Saša, ki pa, odkar je postala mamica hčerkicama Hani in Lini, skoraj nima prostega časa. »Kadar ima Rok nastope, gremo dekleta kar sama k mojim domov na Dolenjsko in tam preživimo vikend paket,« se pošali Saša, ki pa vendarle še najde čas za kakšno kavico s prijateljicami. Obožuje tudi kuhanje in rada peče slaščice, s katerimi razvaja vse okoli sebe, še najbolj pa svojega Roka, ki ga pogosto preseneti s kakšno sladico na hitro. Rada preizkuša nove in nove recepte. »Nekoč bi si želela obiskati tudi tečaj ličenja ali šivanja. No, tudi kakšna telovadba bi mi prišla prav,« se na koncu še pošali naša sogovornica.