Ganjena Ana Lukner Roljič: končno videla mamo in očeta
Bila je presrečna, ko je lahko spet objela očeta.
Odpri galerijo
Bila je presrečna, ko je lahko spet objela očeta.
Minuli tedni in meseci za podjetnico in ustanoviteljico dobrodelne organizacije Anina zvezdica Ano Lukner Roljič niso bili težki le zato, ker je delala od doma, skrbela za dojenčka in pomagala številnim v stiski, temveč je bila dolgo v negotovosti tudi zaradi svojih staršev. Za dementno mamo skrbijo v domu upokojencev in je od začetka karantene ni smela obiskati.
»Bila sem neznansko srečna, ko sem jo po 73 dneh končno videla! V redu je. Odprla je oči in me pogledala. Jokali sva. Vem, da čuti najino ljubezen. Ljubim te mamica, za vedno,« je dejala Ana, ki pa je imela še eno skrb – za očeta, ki je moral v bolnišnico. »Njega sem videla po 46 dneh. To je bil eden najsrečnejših dni mojega življenja. Končno sva se lahko objela. Je izjemen človek, velik borec, edinstven, prava sila narave, ki je dopolnil častitljivih 91 let,« pravi Ana, ki je nedolgo nazaj medicinsko osebje v bolnišnici prosila, naj očeta pripeljejo na balkon, da sta se lahko videla, saj se v živo zaradi predpisov nista smela.
Že takrat sta jokala kot dež in se veselila dneva, ko sta lahko to storila tudi v živo.
»Bila sem neznansko srečna, ko sem jo po 73 dneh končno videla! V redu je. Odprla je oči in me pogledala. Jokali sva. Vem, da čuti najino ljubezen. Ljubim te mamica, za vedno,« je dejala Ana, ki pa je imela še eno skrb – za očeta, ki je moral v bolnišnico. »Njega sem videla po 46 dneh. To je bil eden najsrečnejših dni mojega življenja. Končno sva se lahko objela. Je izjemen človek, velik borec, edinstven, prava sila narave, ki je dopolnil častitljivih 91 let,« pravi Ana, ki je nedolgo nazaj medicinsko osebje v bolnišnici prosila, naj očeta pripeljejo na balkon, da sta se lahko videla, saj se v živo zaradi predpisov nista smela.
Že takrat sta jokala kot dež in se veselila dneva, ko sta lahko to storila tudi v živo.
