Ganljivo slovo Miše Molk: Bilo je vredno! (Suzy)
Miša Molk je še zadnjič zaprla vrata svoje pisarne v pritličju nacionalne RTV. V njej se je v desetletjih nabralo ogromno spominov, dokumentov, zapisov, fotografij, arhiv kraljice razvedrilnega programa je zelo bogat. »Pospravljanje pisarne je bilo precej zabavno,« je sporočila kultna voditeljica. Že ko je povsem odprla predale, je našla pravo bogastvo različnih pripomočkov. In je začela: »To vržemo stran, s tem ne vem, kaj početi, morda ni dobro, da to zavržem ... In vsak dan sta mi receptor ali gasilec prinesla kakšno škatlo,« pripoveduje. V drugem predalu so bile knjige, leksikoni, slovar tujk, filmska enciklopedija ... Nato je prišla na vrsto miza. »V njej mapa s podatki o mojih gostih, vsa raziskovanja, zapisniki, vaje za tečajnike, narisane in napisane, ker sem si jih ročno zapisovala ob vsaki vaji; sveženj poglavij iz retorike in javnega nastopanja in nazadnje vsa dokumentacija, preden lahko tudi birokratsko odideš. Pa seveda en lonček posušenih kulijev,« je povzela.
Za tem se je lotila omare. Fascikli, arhivi, podatki, scenariji, poročila, fotografije. Izpraznjeno! »Ne, ni. Ob pogledu s hodnika v pisarno sem opazila, da so še moje slike na steni. O mater, kaj pa s tem? Rekviziterji in scenski delavci so jih uokvirili in mi jih podarili že pred, kaj vem, recimo petindvajsetimi leti; in na steni visijo tudi zahvale in priznanja. Nekaj jih je včeraj odnesel naš šef Franci Zajc, ker mu je to zapovedala Tatjana Pirc. Nekaj pa jih je obviselo,« izvemo. Gre za nenavaden adrenalin, ko polniš škatle in kontejnerje. »Nerazumljivo vzneseno dejanje. Ker si še tam. Ker letijo šopki in objemi. Na mizi pisma v kuverti, slika, na listkih prijazne zahvale, mejli, sporočilca. Pa paketek dobrot, penina, odlični marmeladi, celo izvrstna kremna omaka iz bučk in v zavojčku še testenine. Ne, ni le zabavno, je tudi nadvse lepo, ljubeznivo in spoštljivo. Hvala vsem! Bilo je vredno,« še sporoča Miša, ki ji je pri prevozu neštetih škatel arhiva pomagal nečak Jure Jan. Šele na koncu tako pomembnega dejanja se vidi razsežnost nekega časa in se razvije spoznanje, da je bila Mišina pisarna prava zakladnica znanja, informacij, projektov in spominov.
