Glasba je združila Alena in Lucijo (Suzy)
Kot sta nam razkrila mladoporočenca, je njuna ljubezenska zgodba malce posebna, zelo romantična je bila že zaroka, še bolj pa poroka.
»Dobesedno naju je povezala glasba. Spoznala sva se namreč na festivalu narodnozabavne glasbe Graška gora poje in igra, kjer je Alen nastopal s svojim ansamblom Lun'ca, jaz pa sem imela tisti dan vaje na Koroškem s tedanjim ansamblom Kvintet slovenskih deklet. Po vaji smo se dekleta odpravila še na festival, kjer smo se spet srečali in zaklepetali,« nam začetek poznanstva z Alenom opiše Lucija.
Po določenem času so se ansambli po naključju spet srečali, in to kar tri četrtke zapored. No, nekega četrtka se je srečala le z Alenovo čokolado. »Bilo je ravno valentinovo, Alen je čokolado pustil v televizijski hiši, kamor sem prišla zvečer. Izročil mi jo je tonski tehnik, na njej pa je pisalo 'tvoj Valentin'. A tehnik mi ni vedel povedati, kdo jo je pustil, niti kaj drugega. No, pozneje se je Alen izdal kar sam, da je bil on tisti Valentin,« nam smeje se zaupa nevesta in nadaljuje: »Zanimivo je bilo, da sem ravno v tistem času načrtovala dopust na Tenerifih, in sicer s študentsko cimro Majo. Rekli sva si, da če 'ni fantov, greva pa sami'. Naposled sva sklenili, da povabiva s seboj kakšnega prijatelja, da po svetu ne bova potovali sami. In sklenili pakt z Alenom, ki je do začetka potovanja že postal moj fant.«
Še posebno romantična je bila zaroka, na katero se je Alen dolgo pripravljal. A tega ni ona niti slutila. »Dve leti je zbiral najine fotografije, na katerih je s prstom vedno kazal na napise. Mislila sem, da je to le navada, pa sem začela na napise kazati še jaz. V resnici je z napisi zbiral črke in v dveh letih zbral vse za zapis: Bi se poročila z mano? Dnevnik s temi fotografijami mi je pokazal na dopustu v Italiji, v belem hotelu na klifu, bila je noč, stala sva na balkonu in gledala lučke mesta na morski gladini. Takrat sem prebrala črke, nato je pokleknil. Za piko na i se je 15 minut za tem pojavil še ognjemet. No, tega ni organiziral Alen, pač pa je bilo očitno nekje še neko praznovanje,« pravi in prizna, da sama ne bi uspela skrivnosti zadržati zase niti dva dneva, Alen pa je uspešno zbiral črke kar dve leti!
Čas za poroko
Letošnje poletje je napočil čas za poroko. »Priči sta bili najini zelo dobri prijateljici Ana Šket Daneu, pevka ansambla Lun'ca, ter Mateja Strnad Zorec, pevka ansambla Cvet. Mateja je bila najprej moja profesorica kemije v srednji šoli. Ker sva obe jezični in glasbenici po duši, doma pa s kmetij, sva se hitro ujeli,« razkrije še eno zanimivost. Sicer je Alen svojo družino najprej pripeljal k Luciji domov na kosilo.
»Poroko smo torej začeli pri nas doma, v družinskem krogu. Sledila je cerkvena poroka v baziliki Lurške Marije v Brestanici, kjer je pel odličen mladinski zborček iz Brestanice. Eno pesem je z njimi zapel še ženin, res je bilo romantično. Civilna poroka in zabava sta sledili v gostišču Dular. Vmes nas je sicer ujel naliv, a se je vse končalo dobro, peli in plesali smo vso noč,« še razkrije Lucija. Med svati so bili poleg sorodnikov in prijateljev člani ansamblov Lun'ca, Plamenci in seveda Chicas, medtem, ko je za zabavo igral ansambel Roka Kastelca, prišli so tudi Jodel Express. Njihova Brigita in Klara iz ansambla Plamenci pa sta celo skupaj jodlali! Civilni obred ter razrez torte pa so popestrila dekleta iz skupine Chicas, ki se jim je pridružil Jasminin novopečeni mož Samo Kališnik. »Bilo je res čarobno,« pravi in nam zaupa še, da sta si z Alenom za poročni oddih izbrala Mehiko, saj je s svojo staro mamo Anico v mladosti gledala same mehiške telenovele in se zaljubila v njihovo kulturo. »Mariachi, tekila, morje in bel pesek – čudovit začetek zakonskega življenja,« pravita Lucija in Alen, ki jima čestitamo tudi v uredništvu revije Suzy.