Harryjevi spomini: lažnivi princ?
Spomini princa Harryja so tu in najbrž nikoli ne bo jasno, kaj v njih drži in kaj ne, a nekatere zgodbe vzbujajo dvom o njegovi resnicoljubnosti, včasih tudi zrelosti.
Ena od njih je trditev, da je kralj Karel III. po Harryjevem rojstvu svoji ženi, princesi Diani, dejal, da je s tem, ko sta dobila dediča in rezervo, opravil svojo nalogo. Kritiki prinčevih zgodb se sprašujejo, kako neki je dojenček to ne le slišal, pač pa si celo zapomnil. Še ena, vsaj na prvi pogled za lase privlečena trditev je, da je bil Harry na poroki princa Williama le za okras in da v resnici ni bil ženinova priča. Še predobro se spominjamo nasmejanih princev, ki sta pred oltarjem čakala nevesto. Če je bil tam le kot lutka, je zagotovo dobro zaigral svoj nasmeh.
Naslednja malce sporna ali vsaj otročja trditev je, da sta fanta očeta prosila, naj se ne poroči s Camillo, da ta ne bi postala njuna zlobna mačeha. V enem intervjuju jo je označil za nevarno, dan za tem pa dejal, da čuti do nje veliko sočutja. A nobeden od bratov ob očetovi poroki z njo ni bil nebogljen otrok, saj je imel Harry skoraj 21 let.
Za enega svojih najbolj zloglasnih škandalov, ko je oblekel nacistično uniformo, je v knjigi okrivil Williama in Kate. Pomanjkanje sposobnosti prevzemanja odgovornosti, kar ves čas očita monarhiji, je le ena od njegovih lastnosti. Na nepremišljenost in nezrelost nakazuje izjava, da je v Afganistanu ustrelil 25 talibanov, ki zanj niso bili ljudje, pač pa le figure na šahovnici, ter druga, v kateri razkriva intimne podrobnosti, ki bi lahko škodovale nedolžnim ljudem. Mediji denimo še vedno iščejo žensko, ki mu je vzela nedolžnost na blatnem polju za vaško gostilno. V prid mu ne govori niti dejstvo, da se je nekoč norčeval iz gibalno ovirane osebe, ki mu je bila skrajno neprivlačna, priznanje, da se je z visoko hitrostjo peljal skozi usodni pariški tunel, v katerem je umrla Diana, ali hvaljenje z eksperimentiranjem z drogami, kar seveda opravičuje s svojimi globokimi stiskami.
