VESELI SVATJE
Iz domače hiše so donele Avsenikove viže
Tako pravi Blaž Šenk, harmonikar in vodja ansambla Veseli Svatje, ki se je v harmoniko zaljubil pri rosnih sedmih letih. Kar ni naključje, saj prav ta inštrument ljubiteljsko igra njegov oče, zato je narodno-zabavna glasba pri Šenkovih stalnica. Na očetovo željo predvsem Avsenikova.
Odpri galerijo
Veseli svatje so na 24. festivalu Slovenska polka in valček slavili zmago z najboljšim valčkom Zakaj si pustil me.
»Spomnim se, da se je poleg Avsenikovih viž med vožnjo proti morju v avtu smela zavrteti kvečjemu še katera skladba Oliverja Dragojevića,« nam v smehu prizna Blaž Šenk iz vasice Preddvor na Gorenjskem, od koder prihajajo tudi Gašperji. In prav oni so krivi, da se je zaljubil v narodno-zabavno glasbo.
»Srečo sem imel, da me je v glasbeni šoli harmoniko poučeval odličen pedagog in srčen človek Andrej Sušnik. Naučil me je osnov šolskega igranja, hkrati pa spodbujal, da sem igral narodno-zabavne melodije, kar je bilo za učitelja v glasbeni šoli prava redkost. Tako sem skoraj pogosteje preigraval Avsenikove viže, kot vadil predpisano učno snov, kar pa je gospod Sušnik razumel,« nam zaupa Blaž.
In v smehu doda, da so se njegovi sosedje verjetno dobro naposlušali Avsenikovih skladb, saj jih je preigraval ure in ure. A Blaž ni značilen Gorenjec, pač pa tudi malo Prekmurec. V Prekmurju namreč živi njegov stric, ki je nekdaj imel gostilno in je enkrat za veselico najel prav Gašperje. Seveda so bili takrat tam tudi Šenkovi. Gašperji pa so Blaža povabili na oder, da je z njimi zaigral nekaj viž.
»Zame so bila to mala nebesa, da sem lahko v živo igral to, kar sem prej leta in leta vadil med štirimi stenami. Bilo je nepozabno,« se spominja Blaž, ki je po nastopu ogovoril s takratno pevko Gašperjev Vero Šolinc in ji zaupal, da si nekoč želi imeti svoj ansambel. Ni minil mesec, ko ga je Vera poklicala, češ, da mlad ansambel Jurij iz Šentjurja išče harmonikarja. »Seveda sem se jim pridružil in še danes sem hvaležen staršem, da so me vozili na Štajersko na vaje,« poudari Blaž, ki je s fanti nastopal dobro leto. Potem pa si je zaželel iti na svoje in ustanovil ansambel Veseli Svatje.
»Kmalu po ustanovitvi pa sem začel sodelovati z Matjažem Vlašičem, ki še danes ustvari večino melodij za naš ansambel in sva prijatelja tudi zasebno. Zadal sem si cilj, da v narodno-zabavni glasbi pustimo pečat. Kar nam uspeva že več kot 15 let,« je ponosen Blaž, sicer tonski tehnik in komercialist v podjetju, ki se ukvarja z organizacijo prireditev. Zato se njegova poklicna pot in delo ansambla pogosto prepletata, kar mu ustreza, okoli sebe pa ima tudi same odlične sodelavce. Pred dvema letoma in pol si je Blaž s partnerico Tino ustvaril družino, veselje pa je bilo toliko večje, ko se jima je rodil sin Bine. Družinica si je nato v Bitnjah pri Kranju zgradila dom, ki premore tudi veliko teraso z letno kuhinjo, kjer Blaž uživa v pripravi specialitet z žara.
»V zadnjem letu sem se izpopolnil v peki pic, a mi nista tuji tudi običajna kuha in priprava jedi,« prizna. In doda, da gredo zasluge za to njegovi mami, pristni Prekmurki, ki ga je naučila priprave številnih prekmurskih jedi. V prostem času še vedno rad zaide v hribe ali sede na kolo, še najraje pa se zapelje v Prekmurje, na kmetijo k stricu Antonu in teti Meti.
»Tam je moj drugi dom,« pravi Blaž, ki je že prej pri njiju preživel večino počitniških dni, stric pa ga je naučil tudi upravljanja kmetijskih strojev. Zato jima pri delu še vedno, kadar le utegne, priskoči na pomoč in sede na traktor ali opravi katero drugo delo. »Če ne bi obstajala harmonika, bi poleg rednega dela verjetno kmetoval,« se smeje Blaž, ki mu ljudje pogosto rečejo, da daje vtis strogega človeka. A sam pravi, da to ne drži. »Res pa imam rad, da se ljudje držijo tistega, kar rečejo ali obljubijo,« sklene naš sogovornik.
Blaž s svojo Tino, s katero si je ustvaril družino.
»Srečo sem imel, da me je v glasbeni šoli harmoniko poučeval odličen pedagog in srčen človek Andrej Sušnik. Naučil me je osnov šolskega igranja, hkrati pa spodbujal, da sem igral narodno-zabavne melodije, kar je bilo za učitelja v glasbeni šoli prava redkost. Tako sem skoraj pogosteje preigraval Avsenikove viže, kot vadil predpisano učno snov, kar pa je gospod Sušnik razumel,« nam zaupa Blaž.
In v smehu doda, da so se njegovi sosedje verjetno dobro naposlušali Avsenikovih skladb, saj jih je preigraval ure in ure. A Blaž ni značilen Gorenjec, pač pa tudi malo Prekmurec. V Prekmurju namreč živi njegov stric, ki je nekdaj imel gostilno in je enkrat za veselico najel prav Gašperje. Seveda so bili takrat tam tudi Šenkovi. Gašperji pa so Blaža povabili na oder, da je z njimi zaigral nekaj viž.
»Zame so bila to mala nebesa, da sem lahko v živo igral to, kar sem prej leta in leta vadil med štirimi stenami. Bilo je nepozabno,« se spominja Blaž, ki je po nastopu ogovoril s takratno pevko Gašperjev Vero Šolinc in ji zaupal, da si nekoč želi imeti svoj ansambel. Ni minil mesec, ko ga je Vera poklicala, češ, da mlad ansambel Jurij iz Šentjurja išče harmonikarja. »Seveda sem se jim pridružil in še danes sem hvaležen staršem, da so me vozili na Štajersko na vaje,« poudari Blaž, ki je s fanti nastopal dobro leto. Potem pa si je zaželel iti na svoje in ustanovil ansambel Veseli Svatje.
Kadar gre v Prekmurje k stricu in teti, rad pomaga pri delu na njuni kmetiji.
»Kmalu po ustanovitvi pa sem začel sodelovati z Matjažem Vlašičem, ki še danes ustvari večino melodij za naš ansambel in sva prijatelja tudi zasebno. Zadal sem si cilj, da v narodno-zabavni glasbi pustimo pečat. Kar nam uspeva že več kot 15 let,« je ponosen Blaž, sicer tonski tehnik in komercialist v podjetju, ki se ukvarja z organizacijo prireditev. Zato se njegova poklicna pot in delo ansambla pogosto prepletata, kar mu ustreza, okoli sebe pa ima tudi same odlične sodelavce. Pred dvema letoma in pol si je Blaž s partnerico Tino ustvaril družino, veselje pa je bilo toliko večje, ko se jima je rodil sin Bine. Družinica si je nato v Bitnjah pri Kranju zgradila dom, ki premore tudi veliko teraso z letno kuhinjo, kjer Blaž uživa v pripravi specialitet z žara.
»V zadnjem letu sem se izpopolnil v peki pic, a mi nista tuji tudi običajna kuha in priprava jedi,« prizna. In doda, da gredo zasluge za to njegovi mami, pristni Prekmurki, ki ga je naučila priprave številnih prekmurskih jedi. V prostem času še vedno rad zaide v hribe ali sede na kolo, še najraje pa se zapelje v Prekmurje, na kmetijo k stricu Antonu in teti Meti.
Blaž Šenk, harmonikar in vodja Veselih Svatov
»Tam je moj drugi dom,« pravi Blaž, ki je že prej pri njiju preživel večino počitniških dni, stric pa ga je naučil tudi upravljanja kmetijskih strojev. Zato jima pri delu še vedno, kadar le utegne, priskoči na pomoč in sede na traktor ali opravi katero drugo delo. »Če ne bi obstajala harmonika, bi poleg rednega dela verjetno kmetoval,« se smeje Blaž, ki mu ljudje pogosto rečejo, da daje vtis strogega človeka. A sam pravi, da to ne drži. »Res pa imam rad, da se ljudje držijo tistega, kar rečejo ali obljubijo,« sklene naš sogovornik.
