Izjemna, tragična in neponovljiva pevka zdaj v biografskem filmu (Suzy)
Po dolgem času smo le pričakali biografski film o edinstveni Amy Winehouse, ki je svet zapustila veliko prehitro.
Rodila se je v Londonu, številni njeni strici po mamini strani so bili jazz glasbeniki. Očetova mama je bila pevka, tako je družina pravzaprav tista, ki ji je predala bogato zakladnico znanja in ljubezni do glasbe. Že v šoli so opazili, da ji gre pisanje zelo dobro od rok, in pričakovali, da bo postala novinarka ali pisateljica. A je pri štirinajstih prijela v roke kitaro in začela peti, kmalu pa postala vokalna solistka v jazz orkestru. Že s prvim albumom Frank, ki je bil bolj jazzovski, je navdušila, a drugi Back to Black, pri katerem so nanjo vplivale dekliške skupine iz petdesetih in šestdesetih let, jo je izstrelil med zvezde.
Njen prvi fant je svojo zgodbo prodal tabloidom, drugi, ki je pozneje postal njen mož, Blake Fielder-Civil, jo je pomagal potisniti globlje v droge, časopisom se je celo hvalil, da ji je prvi dal kokain in heroin. Veliko sta se prepirala, celo pretepala. Medtem ko je bil v zaporu, je kazalo, da gre njej na bolje, leta 2008 naj bi prenehala zlorabljati droge, a se je namesto tega zatekala k alkoholu. Zaradi zastrupitve z njim je 23. julija 2011 tudi umrla.
Videli smo že dokumentarni film Amy, biografski pa zdaj spremlja izjemno žensko in njeno burno razmerje v središču enega najbolj legendarnih albumov vseh časov. Zgodbo pripoveduje skozi njene oči, kar je režiserka filma Sam Taylor-Johnson želela. »Le v njenih besedilih in glasbi se je skrivala njena resnica. Odločila sem se, da njeno zgodbo povem z njenimi lastnimi besedami, s pesmimi, ki jih je napisala in v katerih je izlila svojo dušo. Opevala je svojo ljubezen, bolečino in razočaranje, vse prežeto z globokimi čustvi in pogosto divje ostrim humorjem.«
Album Back To Black, za katerega je pevka prejela pet grammyjev in so ga prodali v več kot 16 milijonov izvodih, je bil okvir za ta film. »Amyjin srčni utrip, glasnejši z vsako zadano bolečino, vsaka pesem je predani izliv njene ljubezenske zgodbe med njo in Blakom. To je ljubezenska zgodba, tako kot tudi ljubezensko pismo njej, in je povedana z njenim glasom, njenimi besedami in njeno perspektivo. Vidi le dobro, saj je ljubezen slepa.«
