Jasna Kuljaj: Dobila sem nov veter v krila (Suzy)
Dopust je preživela na sončnem Cresu, kjer je obujala spomine in uživala v počasnejšem ritmu življenja, kot ga je sicer vajena, ob tem pa je ugotovila, da je še vedno spretna za štedilnikom. Čeprav trenutno ni vpeta v noben televizijski projekt, ji dela ne manjka, saj je aktivna kot producentka, poleg tega še vedno čuti veliko strast pri pisanju besedil za skladbe.
Tisti, ki dobro poznajo Jasno Kuljaj, ob objavi njene zadnje fotografije na instagramu niso bili presenečeni, ko so jo zagledali v delovnih oblačilih, medtem ko je pridno zlagala drva pri starših na Dolenjskem. »Želela sem na morje. Bo treba drva zlagati, je rekel fotr. Nisem šla na morje,« se je v svojem značilnem slogu ob simpatični fotografiji pošalila voditeljica, ki pravi, da se pri hiši na Dolenjskem, kjer živita njena mama in oče, vedno najde delo.
»Nimamo kmetije, kot marsikdo zmotno misli, imamo pa vinograde. Vinogradniška dela v celoti prepuščam staršem, jaz bolj skrbim za prodajo cvička in se angažiram pri trgatvah. Zlaganje drv pa je vsakoletno opravilo v vročih poletnih dneh, tudi to je kot trgatev nekakšna tradicija. Takrat prideva oba z bratom in zavihamo rokave,« pravi Jasna, ki ji fizična dela niso prav nič odveč, nasprotno – z njimi si sprosti misli in krepi mišice, poleg tega vedno rada uživa v druženju z najbližjimi. Poletja brez dela in sprostitve na Dolenjskem si ne predstavlja, prav tako ne brez počitnic ob morju. Za njo je namreč precej pestro poletje, ki ga je med drugim preživela tudi na Krku in Cresu.
Na Cresu je spet zavihala rokave
Slednji ima v njenem srcu posebno mesto, saj je tam dopust preživela že nekajkrat. »Poletje sem res poskušala preživeti čim bolj pestro, kolikor sem pač lahko zaradi delovnih obveznosti. Nekoč poletja nisem načrtovala do potankosti, odkar sem mama, pa je treba malo vnaprej razmisliti, kako si boš zastavil načrt, tudi zato, da otroku popestriš počitnice in ne obtičiš v vroči Ljubljani. Cres sem obiskovala v mlajših letih in tja se vedno z veseljem vračam,« nam zaupa in doda, da ima ta otok vse, kar potrebuje. »Niti ni tako daleč, in če pot dobro načrtuješ, si tam zelo hitro. Tam se svet ustavi in letos se mi je na Cresu povrnil talent za kuhanje,« še razkrije in se namuzne, da je v zadnjem času težko našla čas za kuharijo.
»Ko se znajdeš sredi vse tiste ponudbe in te dosežejo vonjave iz lokalne ribarnice, te enostavno prime, da bi vrgel kaj v lonec. Ves dan se tako ali tako ne moreš potikati okoli, s kuhanjem se dan malo ustavi in prelomi na pol. Saj je lepo obiskovati restavracije, ampak tudi teh se enkrat naveličaš in v nekem trenutku raje sam zavihaš rokave,« pravi Jasna, ki je tam pogosto vihtela kuhalnico.
»Ženska, ki koraka proti petdesetim, je morda vse, kar se da, že doživela, tako je ne zanimata ne oploditev, ne pravi moški, le še sreča in mir.«
Eno leto navihane Bolhe
Jezično voditeljico smo nazadnje lahko na malih zaslonih spremljali v oddajah Exatlon: Brez cenzure in Pri Črnem Petru, zato nas je zanimalo, ali se ji v prihajajočih jesenskih mesecih obetajo novi televizijski projekti. Zaupala nam je, da je redno zaposlena kot producentka Židanega popoldneva na Radio Televiziji Veseljak, zato je njena jesen dokaj zakoličena. »Ob tem vodim še prireditve, ki so moje veliko veselje. Seveda se veselim tudi morebitnih prihajajočih televizijskih projektov, vendar ni za zdaj še nič konkretnega,« pravi Jasna, ki je nedavno odkrila svojo veliko strast – pisanje besedil za skladbe. V poletnih mesecih je luč sveta ugledala pesem Hopa cupa skupine Atomik Harmonik, besedilo je napisala skupaj z Jožetom Potrebuješem. Kot odličen tandem sta se izkazala tudi pri zdaj že izjemno priljubljeni in navihani skladbi Ena bolha za pomoč. »Prav lani ob tem času je nastajala pesem Ena bolha za pomoč in v letu, ki sploh še ni naokoli, doživela neverjeten uspeh. To je pesem, ki je prišla ob pravem času in v pravem ansamblu. Ansambel Saša Avsenika je bil na točki, ko je potreboval uspešnico. Zgodila se je dobra kombinacije res udarne melodije, na katero smo naredili enako udarno besedilo. Brez tako dobre melodije, ki jo je naredil Sašo Avsenik, bi tudi midva z Jožetom težko naredila čudež,« je iskrena.
»Rada ustvarjam domačo glasbo, vendar me tematika bolj kot v opisovanje pokrajine vleče v čustva, v človeka, njegove želje in potrebe.«
Ko ima melodijo, se igra z besedami
Naša voditeljica pravi, da je redko komu dana takšna sreča, da napiše prvo pesem, ki postane prava uspešnica. »To mi je dalo toliko zagona in vetra v hrbet, da bi v prihodnosti z veseljem ustvarjala in uživala v tej smeri, torej v pisanju besedil, za katera pa želim, da so malo posebna. Da niso čisto klasična in so odmaknjena od tega, kar je povsem običajno. Z drugimi besedami, rada ustvarjam domačo glasbo, vendar me tematika bolj kot v opisovanje pokrajine vleče v čustva, v človeka, njegove želje in potrebe,« se zasmeji Jasna, ki pravi, da mora imeti med ustvarjanjem pred očmi človeka, ki mu je glasba namenjena. »Pri Bolhi smo imeli pred očmi dekle, ki se bliža zrelim letom. Z drugimi besedami, pred očmi sem imela kar sebe pred desetimi leti,« se še navihano zasmeji naša voditeljica, ki nima nobenega besedila skritega v predalu, kjer bi čakal na pravi čas. »Sem človek, ki dela 'po naročilu'. Če ima kdo dobro melodijo, me mora poiskati in mi jo predlagati. Nato se lahko začnem s pesmijo ukvarjati. Ker izhajam iz melodije, mora ta že obstajati, nato se lahko začnem igrati,« nam zaupa svoj recept za glasbeno uspešnico.
Zrela ženska potrebuje srečo in mir
A pravi, da čeprav je njena Bolha dosegla velik uspeh, ansambli ne stojijo v vrsti za besedila. »Morda mislijo, da kaj takšnega veliko stane, vendar jaz menim, da se bolj splača investicija v dobro skladbo kot v karkoli drugega, če se tega pač greš,« na glas razmišlja voditeljica, ki se dobro zaveda, da je skoraj vsaka skladba na takšen ali drugačen način prepojena z romantičnimi občutki. Je tudi pri njej tako in tudi sama izhaja iz ljubezni, ko piše besedila?
»Saj je lepo obiskovati restavracije, ampak tudi teh se enkrat naveličaš in v nekem trenutku raje sam zavihaš rokave.«
»Ljubezen je tista, ki poganja svet. Če odmislimo denar, seveda. V pesmi Hopa cupa gre za žensko izpoved, ko se ji v ljubezni več ne da 'le malce za šalo'. V mislih sem imela kar nekaj prijateljic, ki pri poznih tridesetih še vedno niso našle pravega, z nepravimi pa se jim ne da več ukvarjati. Tega je ogromno! Tematik je toliko, kolikor je ljudi na svetu. Ženska, ki koraka proti petdesetim, je morda vse, kar se da, že doživela, a je ne zanimata ne oploditev ne pravi moški, le še sreča in mir. Skratka, na tem področju tem ne zmanjka! O svoji ljubezni pa z mediji od nekdaj čim manj razpravljam, saj menim, da mora nekaj ostati samo zame,« je iskrena.