ZVEZDANINA MODROST
Jaz v našem bloku kar delam red. Nisem najbolj priljubljen, red pa imamo.
Spoštovana gospa Zvezdana! Sem upokojeni učitelj, zdrav in vesel človek. Berem vaše odgovore in se dobesedno prijemljem za glavo, kaj vse ljudje sprašujejo. Kam drvi ta svet?! Zgražam se in sem ogorčen. Kot učitelj sem se dolga leta srečeval z družinami in njihovimi odkloni, videl sem marsikaj groznega. Ampak sem bil odločen in takoj poklical socialno, če so ga kje preveč lomili, zato se mi zdijo vaši odgovori blažev žegen. Toleranca bo pokopala ta svet. Že vse življenje se držim svojih vrednot, vem, kaj je prav in kaj ne. Sploh ne razumem te vaše filozofije, da je vsak človek vreden in dragulj sam po sebi. Kar na bruhanje mi gre, ko berem te oslarije. Vse to samoizpraševanje ne pelje nikamor. Treba je biti odgovoren, sicer sledi kazen – tako je bilo nekoč in smo imeli vse urejeno. Zdaj pa samo še razpravljajo in se dogovarjajo in ne pridejo nikamor, vsak vleče le na svojo stran. Vsak se briga samo za svojo rit (oprostite), drugi pa ga ne zanimajo. Ta nova duhovnost nas bo vse pomehkužila. Jaz v našem bloku kar delam red. Nisem najbolj priljubljen, red pa imamo. Pokošeno je okrog bloka, hodniki so čisti, s senzorji varčujemo z elektriko in mladeniča, ki prislanja kolo na fasado, sem že parkrat pošteno nahrulil. Zdaj tega ne dela več. Ker hočem red, so mi sostanovalci že nekajkrat metali polena pod noge, a se ne dam. Me pa prav zanima, kaj bi svetovali meni, kako naj po vaše uvedem red v bloku? Marjan
Odpri galerijo
Zvezdana MLakar FOTO: Dejan Nikolic
Dragi Marjan,
opravičujem se, ker ne bom pritegnila v vaš rog. Simpatični borec ste, vendar iz nekih prejšnjih časov, ko je bila priznana samo ena resnica. Resnic pa je toliko, kot je ljudi. Če smo zares zreli, se dogovorimo, katera resnica je nad vsemi, in to je tista, ki nobenemu izmed nas ne škodi, če živimo z dobrim namenom.
Pomemben je namen. Vaš namen je v osnovi dober. Da imate v bloku čisto, da imate urejeno okolico in se do lastnine vsi obnašate odgovorno, je dober namen. Kako ga udejanjate, pa je že druga stvar. Greva lepo po vrsti.
Zgražate se nad družbo, v kateri živite? Pogosta jeza in zgražanje lahko povzročita okvaro jeter. Se vam zdi, da si izmišljujem? Statistike govorijo drugače. Jezljivi, kolerični ljudje pogosteje zbolijo na jetrih, pogosteje imajo težave z visokim pritiskom in srcem.
Poskušam opredeliti, ali ni zgražanje kombinacija jeze in sramu? Oba sta zelo nizko na lestvici čustev, ki na nas delujejo blagodejno. Predvidevam, da se vam zdi, da se ob zgražanju dobro počutite, in se opisujete kot veselega in dobrega človeka. Zakaj mi potem sploh pišete?
Nekaj vas črviči, kajne? Si morda vi želite pisati te odgovore in vsemu svetu soliti pamet z eno in edino resnico, ki je čisto naključno vaša? Ste Bog ali kaj, da tako zlahka sodite?
Mimogrede, zelo cenim delo sodnikov, to je eden najtežjih poklicev na svetu, presojanje, kaj je prav in kaj ne. Zato pa imamo goro zakonov in predpisov, da se človek lahko opre nanje, odločiti in soditi po svoji vesti je danes pravzaprav nemogoče. Ljudje smo do onemoglosti razvili prav tankočutne vzvode, ko zagovarjamo svojo resnico, in smo se pri tem pripravljeni celo ubijati med sabo. Zato se mi zdite vi pravi medvedek, ko se tukaj z mano usajate nad pokvarjeno družbo. Lahko bi vzeli tudi sekiro in mladeniča, ki je prislanjal kolo ob vašo fasado, celo potolkli. Imam močan občutek, da v življenju niste bili slišani. Da vas niso upoštevali, vsaj ne toliko, kot ste potrebovali.
Ste generacija, ki se ni veliko spraševala. Niti za trenutek se niste ustavili ob dejstvu, da je mladenič, ki prislanja kolo na vašo fasado, živo bitje. Mogoče mu ni nihče povedal, da je tudi fasada delo človeških rok in da je zanjo treba plačati, da je pomembna kot obleka za hišo, in če se poškoduje, jo bo treba popravljati. Tudi za to bo moral nekdo plačati in delati. Mogoče pa mladenič vse to ve in mu je figo mar za vašo fasado. Naj je tako ali drugače, njegovo dejanje ni odgovorno in v skladu z normami.
Dejanje! Zato mi je neposreden napad na človeka kot živo bitje tuj in sporen. Do človeka se je v vsakem primeru treba vesti spoštljivo. Lahko ste tudi strastni in kategorični, ko govorite o njegovem napačnem dejanju, a v osnovi se ves čas zavedate, da je pred vami človek, ki je nekaj storil 'narobe'. Z njim ni zaradi tega še vedno nič narobe. Je to jasno? Če ne upoštevate novih znanj o človeku, o psihologiji in navsezadnje tudi duhovnosti, ste se zataknili v času.
Sicer pa je današnji čas poln takih ljudi, ki bi ves čas urejali druge, jim solili pamet, jih sodili in obsojali, z njimi samimi pa ni nikoli nič narobe. Tudi meni je neprimerno jezikanje in delanje reda enako vprašljivo kot prislanjanje kolesa na fasado. Ampak fasada je le fasada, človek pa nekaj, kar bo tako ali tako zdržalo.
Poznam dobrega soseda, ki greni življenje mojim prijateljem. Za ušivih 20 centimetrov zemlje se ob hektarjih, ki jih ima v posesti, že 20 let daje z njimi na sodišču, medtem ga je kap in še komaj živi. A ima PRAV. Res je, če je tistih 20 centimetrov njegovih, je njegovih in pika. In?
Polni smo dvojne morale. Taisti sosed je potem meni razlagal, kako so Hrvati grozni, ker nam ne dajo dostopa do morja. In potem mi je v Istri drugi, hrvaški sosed, razlagal, da je njihova zemlja pač njihova. Jaz jih poslušam in vidim, kako pomembno jim je, da imajo prav. Mogoče sem pa jaz retardirana, ker se za 20 centimetrov zemlje ob hektarjih, ki bi jih imela, niti v sanjah ne bi z nikomer kregala. Če bi bilo na meji spornih teh 20, bi si jih vzela kot izziv in stičišče vseh vpletenih. Stik na meji je največja bližina. V to bi obrnila fokus. V bližino in iskanje kompromisa. To nas dela LJUDI.
V bloku uvedite red z ljubeznijo in spoštovanjem. Najprej pa naredite z ljubeznijo in spoštovanjem red v sebi.
opravičujem se, ker ne bom pritegnila v vaš rog. Simpatični borec ste, vendar iz nekih prejšnjih časov, ko je bila priznana samo ena resnica. Resnic pa je toliko, kot je ljudi. Če smo zares zreli, se dogovorimo, katera resnica je nad vsemi, in to je tista, ki nobenemu izmed nas ne škodi, če živimo z dobrim namenom.
Pomemben je namen. Vaš namen je v osnovi dober. Da imate v bloku čisto, da imate urejeno okolico in se do lastnine vsi obnašate odgovorno, je dober namen. Kako ga udejanjate, pa je že druga stvar. Greva lepo po vrsti.
Zgražate se nad družbo, v kateri živite? Pogosta jeza in zgražanje lahko povzročita okvaro jeter. Se vam zdi, da si izmišljujem? Statistike govorijo drugače. Jezljivi, kolerični ljudje pogosteje zbolijo na jetrih, pogosteje imajo težave z visokim pritiskom in srcem.
Poskušam opredeliti, ali ni zgražanje kombinacija jeze in sramu? Oba sta zelo nizko na lestvici čustev, ki na nas delujejo blagodejno. Predvidevam, da se vam zdi, da se ob zgražanju dobro počutite, in se opisujete kot veselega in dobrega človeka. Zakaj mi potem sploh pišete?
Nekaj vas črviči, kajne? Si morda vi želite pisati te odgovore in vsemu svetu soliti pamet z eno in edino resnico, ki je čisto naključno vaša? Ste Bog ali kaj, da tako zlahka sodite?
Mimogrede, zelo cenim delo sodnikov, to je eden najtežjih poklicev na svetu, presojanje, kaj je prav in kaj ne. Zato pa imamo goro zakonov in predpisov, da se človek lahko opre nanje, odločiti in soditi po svoji vesti je danes pravzaprav nemogoče. Ljudje smo do onemoglosti razvili prav tankočutne vzvode, ko zagovarjamo svojo resnico, in smo se pri tem pripravljeni celo ubijati med sabo. Zato se mi zdite vi pravi medvedek, ko se tukaj z mano usajate nad pokvarjeno družbo. Lahko bi vzeli tudi sekiro in mladeniča, ki je prislanjal kolo ob vašo fasado, celo potolkli. Imam močan občutek, da v življenju niste bili slišani. Da vas niso upoštevali, vsaj ne toliko, kot ste potrebovali.
Ste generacija, ki se ni veliko spraševala. Niti za trenutek se niste ustavili ob dejstvu, da je mladenič, ki prislanja kolo na vašo fasado, živo bitje. Mogoče mu ni nihče povedal, da je tudi fasada delo človeških rok in da je zanjo treba plačati, da je pomembna kot obleka za hišo, in če se poškoduje, jo bo treba popravljati. Tudi za to bo moral nekdo plačati in delati. Mogoče pa mladenič vse to ve in mu je figo mar za vašo fasado. Naj je tako ali drugače, njegovo dejanje ni odgovorno in v skladu z normami.
Dejanje! Zato mi je neposreden napad na človeka kot živo bitje tuj in sporen. Do človeka se je v vsakem primeru treba vesti spoštljivo. Lahko ste tudi strastni in kategorični, ko govorite o njegovem napačnem dejanju, a v osnovi se ves čas zavedate, da je pred vami človek, ki je nekaj storil 'narobe'. Z njim ni zaradi tega še vedno nič narobe. Je to jasno? Če ne upoštevate novih znanj o človeku, o psihologiji in navsezadnje tudi duhovnosti, ste se zataknili v času.
Sicer pa je današnji čas poln takih ljudi, ki bi ves čas urejali druge, jim solili pamet, jih sodili in obsojali, z njimi samimi pa ni nikoli nič narobe. Tudi meni je neprimerno jezikanje in delanje reda enako vprašljivo kot prislanjanje kolesa na fasado. Ampak fasada je le fasada, človek pa nekaj, kar bo tako ali tako zdržalo.
V bloku uvedite red z ljubeznijo in spoštovanjem. Najprej pa naredite z ljubeznijo in spoštovanjem red v sebi.
Poznam dobrega soseda, ki greni življenje mojim prijateljem. Za ušivih 20 centimetrov zemlje se ob hektarjih, ki jih ima v posesti, že 20 let daje z njimi na sodišču, medtem ga je kap in še komaj živi. A ima PRAV. Res je, če je tistih 20 centimetrov njegovih, je njegovih in pika. In?
Polni smo dvojne morale. Taisti sosed je potem meni razlagal, kako so Hrvati grozni, ker nam ne dajo dostopa do morja. In potem mi je v Istri drugi, hrvaški sosed, razlagal, da je njihova zemlja pač njihova. Jaz jih poslušam in vidim, kako pomembno jim je, da imajo prav. Mogoče sem pa jaz retardirana, ker se za 20 centimetrov zemlje ob hektarjih, ki bi jih imela, niti v sanjah ne bi z nikomer kregala. Če bi bilo na meji spornih teh 20, bi si jih vzela kot izziv in stičišče vseh vpletenih. Stik na meji je največja bližina. V to bi obrnila fokus. V bližino in iskanje kompromisa. To nas dela LJUDI.
V bloku uvedite red z ljubeznijo in spoštovanjem. Najprej pa naredite z ljubeznijo in spoštovanjem red v sebi.
