Simpatično neroden, prikupno zmeden, na prvi pogled sramežljiv, v resnici pa briljanten (Suzy)
Blokovski otrok s Fužin, kjer je odraščal s štirimi brati, navdušuje v serijah Ja Chef! in Dragi sosedje, v skečih oddaje V petek zvečer, mladinski oddaji Osvežilna fronta, predstavi Večerja bedakov in tudi v nanizanki Življenja Tomaža Kajzerja.
Jernej Kogovšek, ki je z velikimi očmi videti ljubko naiven, se s smehom in zabavanjem ljudi že dolgo ukvarja. Sicer ga je od nekdaj zanimalo veliko stvari, med drugim je diplomiral iz socialnega dela in bil nekaj časa zaposlen na zavodu, ki se ukvarja z odvisniki in s težavami v duševnem zdravju.
Delo mu je bilo zanimivo, čeprav psihično naporno. Veliko koristnih življenjskih izkušenj si je nabral pri skavtih, kamor je hodil s starejšimi brati.
Slabo vreme ni izgovor
Tam se je med drugim naučil, da slabo vreme ni izgovor, da ne bi šel ven ali na izlet. Dobil je tudi dragoceno popotnico glede voditeljstva in organizacije ter vzdevek Zabavni sokol. Počasi je nabiral tudi vloge v serijah in filmih. »Samo delal sem in delal in se nisem spraševal, ali sem nadarjen ali ne,« razlaga Jernej, ki je prvo igralsko priložnost dobil v filmu Čefurji raus! pred desetimi leti, ki so ga snemali v njegovem domačem okolišu.
Vlogo je dobil na avdiciji, na katero so vabili 'čefurje' in 'nečefurje' in ga izbrali. Pozneje se je zvrstila še kopica projektov, zelo dobro pa si je zapomnil nastajanje nanizanke Ja, Chef!. Pa ne samo zaradi zvezdniških igralcev, kot sta Katarina Čas in Jurij Zrnec, s katerima se je imenitno ujel, temveč tudi zato, ker je bilo zelo naporno.
»Bilo je veliko vsega, prava tovarna,« hudomušno pripomni igralec, ki zelo uživa v tem, kar počne.
Ne delajmo se norca iz ljudi!
Po televiziji in nanizankah je prišla še ponudba za vlogo v predstavi Večerji bedakov, za katero je že na premieri dobil stoječe ovacije.
»Vedel sem, da gre za čudovito besedilo, še sanja pa se mi ne, kako so se spomnili name. Sumim, da je za to kriva Avdicija, predstava, ki sem jo pred tem igral v Špas Teatru. Sprva me je bilo malce strah vloge, saj je kar težka, čeprav je na papirju videti preprosta. Jaz sem ta glavni bedak v predstavi. Mislil sem si, da bo laže odigrati vlogo bedaka, a ni bilo tako enostavno,« pravi igralec, ki je glavnega junaka znal imenitno zaigrati s sočutjem in pokazati, da tudi zelo preprosti ljudje čutijo bolečino, srečo in druga čustva kot ostali ljudje.
In da ni prav, da se delamo norca iz ljudi. In tako srčno popotnico želi dati tudi svojima otrokoma. Za konec pa hitro navrže, da doma ne uprizarja skečev, saj jih izživi že v gledališču in nanizankah.
