Jernej Kuntner: Leta so le številka

Okroglo obletnico je dočakal v izvrstni kondiciji. Ko pogleda nazaj, je zelo zadovoljen: »Z ženo Moniko sva premagala različne življenjske preizkušnje in ostala skupaj, vzgojila dva krasna otroka, si ustvarila dom in se imava tudi po skoraj 30 letih zakona še vedno fino. Pravzaprav vsako leto bolje,« je zadovoljen.

Hitro navrže, da zadovoljno življenje ni samoumevno, temveč se je treba zanj truditi. Vsak dan sproti in po najboljših močeh. Velikokrat jima ni bilo lahko, sploh ko sta oba še zelo mlada okusila čare starševstva. Mnogi njegovi sošolci so še uživali v brezskrbnem študentskem življenju, potovanjih in zabavah, Jernej pa se je z vrstnico Moniko pri komaj 24 letih spopadal s koncem študija, ustvarjanjem doma, dudami in plenicami, kar v tistih časih ni bilo ravno običajno, saj so mnogi odraslo življenje odlagali nekam v prihodnost. On pa se je zavedal, da je treba začeti zgodaj in iti po začrtani poti.

Čudovita otroka

Ves trud in garanje sta se obrestovala, saj na življenjski prelomnici žanjeta obilne sadove svojega dela. »Vedno se do vsega, tako dela kot vzgoje otrok in zakona, vedem odgovorno. Z Moniko se velikokrat pogovarjava in si čestitava, da nama je vse tako dobro uspelo, pa tudi da sva imela voljo in moč. Velikokrat ni bilo enostavno. Je pa zdaj lepo gledati starejšega sina Roka, ki je bil najprej priden dijak in celo zlati maturant, zdaj pa končuje študij klasične filologije in je del študijskih obveznosti opravil na Dunaju, del pa še v Berlinu, namerava dokončati magisterij, v mislih ima še doktorat nekje v Evropi,« pohvali starejšega sina in doda, da je tudi mlajša hči Lina pridna študentka na fakulteti za družbene vede. Čeprav ju je oče večkrat povabil v studio, kjer poleg dela v Lutkovnem gledališču pridno sinhronizira risanke, sta si njegova potomca izbrala svojo pot, ki ne priteguje pozornosti medijev. Raje imajo družinska druženja in obrede, ki so samo njihovi. Kadar sta otroka zaradi obilice obveznosti pa tudi svojega življenja sploh doma. Igralec je vesel, da sta tako samostojna in stopata po svoji poti, ter zadovoljen, da odraščata v krasna človeka. Zelo je ponosen nanju. V veselje mu je, da imata zdaj, ko bosta otroka kmalu odletela iz družinskega gnezda, z Moniko več časa zase.

Bolj star, bolj aktiven

»Obveznosti mi zlepa ne zmanjka, saj sem vsestransko aktiven na različnih področjih. Toda tako aktivno, kot delam, si tudi rad vzamem prosto. Obožujem predvsem zimske večere, ki jih rad preživljam z Moniko. Tem za pogovor nama zlepa ne zmanjka,« pove in še, da je zadovoljen, da se jima ni treba več usklajevati za varstvo otrok. Tudi to je prednost tega, da imaš mlad otroke, saj si potem še mlad in pri močeh, ko odrastejo.

Z abrahamom nima težav. »Živim lepo življenje, aktivno in zdravo, kaj več niti ne bi hotel. Ne bi se vračal nazaj niti ne bi želel imeti spet 30 let,« je odločen. Vedno je živel na polno, vse doživel in nima občutka, da je kaj zamudil. »Rad sem si privoščil, pa naj je šlo za dober avto, kolo, dobro hrano, aktivnost. Vendar v ničemer nisem pretiraval. Strah me je razvad in navad, da bi zapadel v brezno alkohola in drog, kajti prevečkrat vidimo, kam to pripelje in kako se mučijo ljudje, da se izkopljejo iz tega, če jim to sploh uspe. Zato sem se pred dvema letoma odpovedal alkoholu. Spontano sem se odločil, da ga ne bom več pil. Krivo je bilo tudi dejstvo, da so se mi začeli nabirati kilogrami. Tisti od alkohola so najbolj nepotrebni,« pove in doda, da si sicer z veseljem privošči dobro hrano: najraje ima suši, ocvrtega piščanca ali pico. Novo težo vzdržuje, a se zaveda, da je treba z vsakim letom delati več za manj učinka. Za kondicijo smuča, kolesari, plava in srfa. Kljub številnim obveznostim si vzame čas za gibanje. Veliko opravkov po Ljubljani opravi kar s kolesom in tako mimogrede nabere precej kilometrov, pogosto se tudi namerno odpravi trenirat. Tako ni čudno, da je petdeseto leto dočakal v izvrstni kondiciji in da marsikdo ne verjame njegovi starosti. Jernej se ob tem samo muza.