Kaj imajo ti fantje, kar manjka svetu? (Suzy)
Vročica
Pravzaprav se niti ne spomnim, kdaj in kako me je zajela vročica Joker out. Kaj me je pritegnilo? Besedila zagotovo, besede so zame od nekdaj sveta vez, osnovna alkimija. Ritmi in melodije niso bili prav daleč stran. Všečno. Dovolj za prebujeno pozornost, sledila je radovednost in potem navdušenje ob odkrivanju.
Karizma, iskrenost, odprtost. Neverjetno dopolnjujoča sestavljanka članov, tako značajsko kot v podobi, deluje, kot bi jih sestavila kakšna profesionalna gigantska ameriška ali angleška produkcijska hiša. Oni pa so se zgradili sami. Korak za korakom, kot je slišati, že od otroštva … Odločno. Učljivo. S samosvojo svežino, ki prekipeva v njih, da jo pršijo daleč okrog … Dovolj dober material za zakurit' eno malo državo. Vročica pa ne pozna meja in se širi.
Ko sem prvič slišala pesem Novi val, ki postaja himna neke generacije, me je zadelo, kot bi odprla učbenik z navodili, kako obstati in hkrati sprejemati življenje.
Ustvariti en hit v svetu, kjer smo mediji vsi mi, menda ni tako zelo težko. Ohranjati in nalagati material za vzdrževanje in celo naraščanje temperature, pa je naloga, ki so se je lotili že mnogi. Uspe le redkim.
Ko sem prvič slišala pesem Novi val, ki postaja himna neke generacije, me je zadelo, kot bi odprla učbenik z navodili, kako obstati in hkrati sprejemati življenje. Mladost vedno išče svoje poti, okoliščine se nenehno spreminjajo. Upor nekoč ni enak uporu danes. Je pa ista notranja moč, ki poganja svet naprej.
Pristnost
Pet jih je. Pet konic zvezde.
Njihove vloge v peterokraki skupnosti so tako naravne. Ni pomembno, kdo je zasedel katero mesto, kdaj in zakaj, bolj je pomembno, da se na tem mestu spaja z ostalimi – tako kot se spajajo točke v izrisani zvezdi. Pomembno je, da pri tem vsi uživajo. Se igrajo, dopolnjujejo. In rastejo. Zaznavam jih, kot da sobivajo v popolnem sprejemanju drug drugega.
Če so na svojo pot do odrov stopili po stopnicah, ki so jih pred njimi postavili njihovi vzorniki, jih je ta vpliv pripeljal do točke, na kateri je videti, da niso našli le drug drugega, pač pa svojo zvezdo.
Ena vloga kljub kompaktnosti izstopa. Ne reče se ji zaman frontman. Je pač v ospredju. Rojen za oder, ne glede na to, s kom in kje, hkrati pa senzibilna duša in še perfekcionist. Prevzelo me je, kako tankočutno je odrske žaromete počasi preusmerjal na prijatelje v bendu, da so vsi prilezli iz svojih ovojev ali zadržkov. Modrost vodje, kapo dol.
Mojstrstvo
Fantje so natančni in izurjeni v svojem delovanju, čeprav (ali prav zato) njihovi nastopi v manjših klubih delujejo lahkotno, kot da so se mimogrede oglasili. Kilometrina odrov se jim pozna. Delujejo kot dobro uigrani stari rokerji. Magija pa se zgodi, ko občinstvo začuti, da je užitek njihov. Val, ki se prižge na odru, valovi v obe smeri.
Nekaj sto- ali tisočglava množica – v odzivu ni velikih razlik – je uročena od prvega do zadnjega akorda. Ta želja po valovati z vsemi na odru in pod njem je več od posameznih nedrčkov, zapestnic in očal, ki postajajo že zbirka. Je mogočna sila nevidno spletenih občutij, čustev, spominov in vizij. Je zanos mladosti, ne glede na leta.
Kdo vse spada v generacijo ljubezni in upanja? Stožice so mi ponudile odgovore.
Šestletnica, ki mirno s prekrižanimi nogami sedi na malce dvignjenem tehničnem dodatku v areni, tiho premika ustnice z vsako besedo v pesmi, in ko se fantje umaknejo z odra, modro ugotovi: »Ni še konec. Carpe diem še manjka.«
Njen oče, ki jo gleda s širokim ponosom.
Trinajstletnici, najboljši prijateljici, ki v spremstvu ene od mam doživljata ekstazo ob vsakem komadu posebej? Njuno doživljanje sledi skupini in odru, ob obveznem snemanju na telefon pa pojeta druga drugi, izpovedujeta in zapovedujeta si vsak verz, s popolnim prepričanjem, da je njun.
Ne, ni hipnoza, je val upanja in zaupanja. Prepričanja, da mladost zmore vse. Ta mladost se res ne opredeljuje s številkami.
Mama stoično prenaša dogajanje, saj se očitno zaveda pomembnosti tega trenutka za hčer.
Tribuna, kjer sedeži niso zapolnjeni, ker vsi imetniki vstopnic stojijo, plešejo, pojejo. In valovijo. Navdušenci in oboževalci v nagnetenem parterju, ki so se na ta trenutek enosti pripravljali šest, osem, deset mesecev.
Prijatelji in kolegi peterice, ki so razkropljeni po celotni areni in budno spremljajo vsak premik.
Dami pri petdesetih, ki stojita ob ograji, poplesujeta in podoživljata svojo mladost.
Slovenija, Evropa, svet. Sedemindvajset držav je prisotnih v enem prostoru in združenih v en spev. V odo mladosti, upora, zaupanja in odločnosti. Na tem mestu traja dve uri, v srcu vsak trenutek živi in utripa v enotnem taktu.
Ne, ni hipnoza, je val upanja in zaupanja. Prepričanja, da mladost zmore vse. Ta mladost se res ne opredeljuje s številkami.
Vrednote
Kaj imajo ti fantje, kar manjka svetu? Zagotovo nekaj globokega, po čemer povsem naravno hrepeni vsako mlado srce. Ko se zlije v eno reko skupaj z njimi, lahko to globino pije v dolgih požirkih.
Spoštovanje. Do slehernika. Do korenin. Do sveta.
Sočutenje. Željo po biti človek.
Igrivost. To neusahljivo spremljevalko ustvarjalnosti.
Sodelovanje in povezovalnost. Močni preventivi, da se ego ne razraste kot divji plevel.
Zmožnost distance brez vzvišenosti. Zmožnost sprejemanja brez goltanja.
Hvaležnost in skromnost. Ti dve ohranita stopala trdno na tleh.
Pogum in upanje. Nepremagljivi sili, ki pomagata zajahati in ukrotiti še tako podivjane konje in dvigujeta k neznanemu, neverjetnemu, sanjskemu.
Njihove visoke naravnanosti zaznavam skozi poteze, besede, koncerte, intervjuje. Čeprav je povsem jasno, kako odgovorno in profesionalno so se lotili svoje poti, upam, da jih teža že doživetega ne stisne v prevelika tuhtanja, kako naprej. Iskreno jim želim, da ostanejo v sozvočju s svojo pristnostjo: otroško navihani, mladostno zapeljivi in sočno zreli.
Ta svet je že zdaj ves njihov ...
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
