MEH NA MAH
Klarinetist Tommy peče tudi pice
Ansambel Saša Avsenika se je konec lanskega leta okrepil s kar dvema zamejskima Slovencema. Poleg Denisa Daneua, ki smo ga že predstavili, je ansambel sprejel medse tudi novega klarinetista. To je Tommy Budin, prav tako iz Trsta, ki je v času korone dokazal, da se dobro znajde v kuhinji.
Odpri galerijo
Novi klarinetist nam je zaupal, da se je v otroštvu s prijatelji veliko igral v naravi in se vozil naokoli s kolesom, saj prihaja iz ene od tržaških vasi. Glasbo, predvsem narodno-zabavno, pa je Tommy vzljubil že v zgodnjih otroških letih, saj so jo doma vedno poslušali.
»Moji starši sicer niso glasbeniki, je pa bilo zato na vasi veliko glasbenikov, ki so se združili ter peli in igrali. Predvsem v času pusta so koledovali od hiše do hiše. In kdo ve, ali se nisem ravno zato v glasbo zaljubil še sam,« pravi Tommy, ki je kot otrok najprej igral diatonično harmoniko oziroma frajtonarico, potem se je kot samouk lotil spoznavanja drugih inštrumentov, vse od bas kitare do kitare, trobente, nazadnje pa vzel v roke še klarinet. »Ne povsem po naključju, če sem iskren, saj smo v ansamblu, v katerem sem sodeloval, potrebovali prav klarinetista. Pozneje sem se odločil glasbeno izobraziti in sem šel naravnost na akademski nivo, pripravil material in šel na sprejemne izpite. Triletni akademski študij sem zaključil lani. Zdaj me čakata še dva letnika, a bo šlo malo bolj počasi, saj imam kot član Ansambla Saša Avsenika na razpolago manj časa,« pove. Pravi, da je harmonika v zamejstvu, sploh v Trstu, precej priljubljena. Ne nazadnje tam živita zelo znana harmonikarja Zoran Lupinc in Denis Novato pa Aleksi Jercog, ki ga je Tommyju predstavil prijatelj Denis Daneu, s katerim sta zdaj oba člana Ansambla Saša Avsenika.
»Z Denisom sva imela ansambel in posnetek sva objavila na portalu youtube. Tam ga je videl novinar, publicist in odličen glasbenik Aleksi Jercog in me prosil, ali bi lahko z mano naredil intervju za radio Trst A. Od takrat sva se še velikokrat družila in veliko razpravljala o glasbi ter stkala lepe prijateljske vezi. Sodeloval sem pri njegovih projektih, pri predstavitvi njegove knjige (Jercog je avtor več knjig o Avsenikih, op. p.), nekaj koncertih z Jožicama, Svetetovo in Kališnikovo, ki sta peli z Ansamblom Bratov Avsenik in nazadnje lani na Festivalu Avsenik v Begunjah. Na to, da ASA išče novega klarinetista, me je opozoril prijatelj Denis,« pravi Tommy. In prizna, da se je bilo najtežje odločiti za avdicijo.
»Če me ne bi prijatelji opogumljali, se verjetno ne bi prijavil. Vedel sem, da to glasbo kar precej dobro obvladam, zato me je bilo strah, da bi me morebitna zavrnitev preveč potrla. Ko sem izvedel, da sem izbran, pa sem bil tako zelo počaščen, da se tega ne da opisati,« še pove Tommy. Če je Avsenikovo glasbo dobro poznal, pa narodne noše še nikoli prej ni oblekel. In kako se je počutil, ko jo je nadel prvič? »Najprej sem mislil, da mi ne bo pristajala. Ko pa sem jo oblekel, sem se v njej takoj odlično počutil,« nam še zaupa mladenič, ki prisega na italijansko kuhinjo. Pri hrani sicer ni izbirčen in ga hitro navduši vse, če je le dobro. Ker pa živi v Trstu, ki slovi po izvrstni kavi, pravi, da se s kavo pusti razvajati. Tudi zato je bila karantena zanj precej mučna.
»Malo sem že nestrpen, ker ne vem, kdaj se bodo spet lahko začeli koncerti. A upam, da kmalu. Tako pri nas kot povsod drugod. Sem pa ta čas vadil različne inštrumente, vključil sem tudi športne,« smeje se prizna. Občasno se je odpravil še v kuhinjo in dokazal vsem sledilcem na družabnem omrežju, da zna peči izvrstne pice.
»Moji starši sicer niso glasbeniki, je pa bilo zato na vasi veliko glasbenikov, ki so se združili ter peli in igrali. Predvsem v času pusta so koledovali od hiše do hiše. In kdo ve, ali se nisem ravno zato v glasbo zaljubil še sam,« pravi Tommy, ki je kot otrok najprej igral diatonično harmoniko oziroma frajtonarico, potem se je kot samouk lotil spoznavanja drugih inštrumentov, vse od bas kitare do kitare, trobente, nazadnje pa vzel v roke še klarinet. »Ne povsem po naključju, če sem iskren, saj smo v ansamblu, v katerem sem sodeloval, potrebovali prav klarinetista. Pozneje sem se odločil glasbeno izobraziti in sem šel naravnost na akademski nivo, pripravil material in šel na sprejemne izpite. Triletni akademski študij sem zaključil lani. Zdaj me čakata še dva letnika, a bo šlo malo bolj počasi, saj imam kot član Ansambla Saša Avsenika na razpolago manj časa,« pove. Pravi, da je harmonika v zamejstvu, sploh v Trstu, precej priljubljena. Ne nazadnje tam živita zelo znana harmonikarja Zoran Lupinc in Denis Novato pa Aleksi Jercog, ki ga je Tommyju predstavil prijatelj Denis Daneu, s katerim sta zdaj oba člana Ansambla Saša Avsenika.
»Z Denisom sva imela ansambel in posnetek sva objavila na portalu youtube. Tam ga je videl novinar, publicist in odličen glasbenik Aleksi Jercog in me prosil, ali bi lahko z mano naredil intervju za radio Trst A. Od takrat sva se še velikokrat družila in veliko razpravljala o glasbi ter stkala lepe prijateljske vezi. Sodeloval sem pri njegovih projektih, pri predstavitvi njegove knjige (Jercog je avtor več knjig o Avsenikih, op. p.), nekaj koncertih z Jožicama, Svetetovo in Kališnikovo, ki sta peli z Ansamblom Bratov Avsenik in nazadnje lani na Festivalu Avsenik v Begunjah. Na to, da ASA išče novega klarinetista, me je opozoril prijatelj Denis,« pravi Tommy. In prizna, da se je bilo najtežje odločiti za avdicijo.
»Če me ne bi prijatelji opogumljali, se verjetno ne bi prijavil. Vedel sem, da to glasbo kar precej dobro obvladam, zato me je bilo strah, da bi me morebitna zavrnitev preveč potrla. Ko sem izvedel, da sem izbran, pa sem bil tako zelo počaščen, da se tega ne da opisati,« še pove Tommy. Če je Avsenikovo glasbo dobro poznal, pa narodne noše še nikoli prej ni oblekel. In kako se je počutil, ko jo je nadel prvič? »Najprej sem mislil, da mi ne bo pristajala. Ko pa sem jo oblekel, sem se v njej takoj odlično počutil,« nam še zaupa mladenič, ki prisega na italijansko kuhinjo. Pri hrani sicer ni izbirčen in ga hitro navduši vse, če je le dobro. Ker pa živi v Trstu, ki slovi po izvrstni kavi, pravi, da se s kavo pusti razvajati. Tudi zato je bila karantena zanj precej mučna.
»Malo sem že nestrpen, ker ne vem, kdaj se bodo spet lahko začeli koncerti. A upam, da kmalu. Tako pri nas kot povsod drugod. Sem pa ta čas vadil različne inštrumente, vključil sem tudi športne,« smeje se prizna. Občasno se je odpravil še v kuhinjo in dokazal vsem sledilcem na družabnem omrežju, da zna peči izvrstne pice.