Lea Mederal razkrila slovenske lepote (Suzy)
Lea Mederal je vsestranska ženska. Posnela je že več kot 250 oddaj, s katerimi predstavlja, v kako lepi deželi živimo. Običajno v družbi tistih, ki jih vsi poznamo.
Vodnik z anekdotami
Nemalo slavnih osebnosti je navdušila nad pohodništvom in hribolazenjem. »Sprva je marsikdo dvigal obrvi in se čudil, zakaj se sploh podati v neznano. Potem so mi hvaležno priznali, da sem v njih prižgala iskrico strasti do nove aktivnosti. Tudi sama sem se kot deklica muzala vselej, ko so me starši peljali v gore. Obotavljala sem se, nabirala trave in iglice v upanju, da bi čim bolj zavlačevala in me bodo naslednjič pustili doma. Šele v srednji šoli sem dojela, kako osvobajajoča spoznanja ponujajo dolgi sprehodi in osvajanje vrhov,« pripoveduje avtorica knjige, ki je precej drugačna od preostalih vodnikov.
»Najbolj izstopajo slike, saj takoj pritegnejo bralčevo pozornost. Menim, da se predvsem na podlagi barvitih posnetkov odločamo, kam jo bomo ucvrli. Posebnost mojega dela je tudi v tem, da smo bralkam in bralcem ponudili posebni QR-kodi. Z eno boste lahko dostopali do mojih oddaj, posnetih na teh lokacijah. Z drugo boste vstopili v brezplačno mobilno aplikacijo APPEAK. Tam boste našli vse ključne informacije in številne poti do želenih vrhov. Seveda sem vse skupaj popestrila z osebnim pristopom, vtisi in doživetji s potepov ter prikupnimi anekdotami,« nam zaupa.
Gore osvobajajo
Odzvali smo se povabilu in se z voditeljico dogodka Jasno Kuljaj zapeljali do prizorišča predstavitve prvenca. Z Leo sta dobri prijateljici, tudi njo je prevzela s potepuško energijo. Ob prijetnem pogovoru so ju premagala čustva in na Celjski koči je postalo še bolj toplo. Dogajanje je s kitaro in pesmijo popestril Jože Potrebuješ, zbrane je z nepričakovanim obiskom razvedril še Denis Avdić.
»Ravno z njim se je zgodilo, da mi ni povsem zaupal, kam ga bom peljala. Dolgo se mi je upiral, nato je končno pristal, da bo moj gost pred kamerami. Osupnilo ga je, da vse počnem sama, ker je vajen pri svojih projektih imeti veliko ekipo. Svež gorski zrak dela čudeže in nas zbližuje. Opažam, da se na vršace odpravljajo dobrosrčni in spoštljivi ljudje, ki cenijo neokrnjeno naravo. Skrbijo za čistočo in sprejemajo raznolikost. Na vrhu vse čaka občutek neizmerne svobode. Največja nagrada za večurni trud so osupljivi prizori in brezmejnost, ki se ne odslikava le v prostranih razgledih, temveč v nadmoči, s katero lahko premikamo najtežje prepreke. Zlasti tiste v glavah,« nas navdušujoče povabi, naj se ji kdaj pridružimo na skupinskih podvigih.