SINIŠA VASILJEV
Lea Sirk zmagala v obleki kuharja iz MasterChefa
Medtem ko uspešno tekmuje v kuharskem šovu MasterChef, le redko kdo ve, da je konec februarja doživel veliko potrditev tudi kot modni oblikovalec. Zmagovalka letošnje Eme, Lea Sirk, si je udeležbo na Evrosongu 2018 pripela prav v njegovi kreaciji. Da, njeno drugačno črno obleko je oblikoval in izdelal Siniša Vasiljev.
Odpri galerijo
Prijatelji in znanci ga kličejo Sinke, v MasterChefu se je označil za bevskajočo čivavo, v smehu pa pove, da je energičen, glasen in samosvoj. »Saj ni čudno, kot otrok sem večino časa preživel z mamo v kuhinji. Oče je delal, ona me je vzgajala, bila je tudi moja prijateljica in največja zaupnica. Od tod moja ljubezen do kuhanja, pa tudi klepetavost in kretnje z rokami,« se zasmeje.
Kako bi se opisal? »Z eno besedo bi rekel, da sem kot elektrika. Brez nje skoraj ni življenja, če pa ne znaš z njo, se hitro zgodi nesreča,« se opiše. Rojen je v astrološkem znamenju tehtnice, ki je znana po čutu za estetiko. »Pa tudi nenehno nekaj tehtam,« doda. Kljub temu pa kuha najraje brez receptov.
»Recepte spoštujem, ker sem se iz njih največ naučil, najraje pa kuham po občutku. Če se moram držati recepta, mu slepo sledim, če poskušam, pa vem, kako sem prišel do končnega rezultata,« pojasni. Do sebe sem sicer občasno pretirano zahteven, sposoben sem res veliko delati. A želim rasti in si zdaj, v mladosti, ustvariti toliko, da mi ne bo treba delati še v poznih letih, tako kot vidim svoje starše,« pojasni. »Želim si, da grem v zemljo kot najbolj izpopolnjeni moški. Znam si oprati, skuhati, kaj sešiti, zato za preživetje ne potrebujem nikogar. Tega nam sicer manjka,« pove smeje se. Sicer pa sem priden, deloven, dobrosrčen in samokritičen. Samosvoj. Minusi pa so, da sem impulziven, bevskam in sem preveč zaupljiv. Z leti in izkušnjami se to izboljšuje,« se zaveda. Kakšni ljudje pa so mu všeč in kakšni ne? »Najbolj cenim poštenost in iskrenost. Laže se odprem ljudem, pri katerih začutim dušo. Rad imam delovne ljudi, ki imajo voljo do življenja in vsega ostalega, kar spada zraven. Lenobe res ne podpiram. Cenim ljudi brez črednega nagona, obožujem volke,« pove v svojem slogu. Ne maram pa zahrbtnih, egoističnih posameznikov, ki bi šli prek trupel. Vedno se poskušam postaviti v kožo drugega – kaj se mu je moralo v življenju zgoditi, da se je zdaj tako odzval,« pojasni. Kje pa se vidi v prihodnosti – kot kuhar ali oblikovalec? »Kot oblikovalec se bom specializiral za oblačila za v kuhinjo. Predpasniki, hlače, uniforme. Želim kakovostna, uporabna oblačila s stilom. V modi mi sicer hitro postane dolgčas. Najbolj se zato vidim v kuhanju. Predvsem pa želim, da je vse, kar delam, kot moj hobi, da bom res delal z ljubeznijo,« zaključi.
Ker ni imel družbe, je vsesplošni samouk
Kako pa je začel kreirati oblačila? »Hja, že od malega sem bil znan po tem, da sem se vsega naučil sam. Doma sem vse razstavil, nato pa tudi sestavil oziroma, če je bilo treba, popravil aparate v hiši – najprej pralni stroj, potem mešalnike... Imel sem precej težko otroštvo, odraščal sem na vasi, V Trnovljah blizu Žalca, in glede na to, da sem bil Siniša Vasiljević, s poudarkom na -ić, se mi je dogajalo marsikaj. Zelo osamljen sem bil, brez prijateljev, saj ni bilo zaželeno, da se kdo od otrok igra z mano. Zato sem se pač zaposlil sam, doma, uteho sem našel v strojih. Tudi danes bolj zaupam strojem kot ljudem. Pri strojih natanko veš, kaj lahko pričakuješ od njih,« pove z grenkobo. Svojemu priimku je pred leti tudi uradno odvzel -ić. »Čez čas sem dobil pod roke tudi omin šivalni stroj in sem se odločil naučiti šivati. In tako se je začelo. Po enem tednu sem imel že industrijski šivalni stroj. Star sem bil okoli 20 let in mislim, da je bil življenjski slog oblikovalcev tisti, ki me je potegnil v to,« je iskren. »Zabave, veliko dogajanja, bilo jim je luštno,« se spominja. Na začetku sem šival zase – ker sem suh, namreč za svojo postavo težko najdem primerna oblačila. Prisegam na dobre materiale in kvalitetno izdelavo, čvrste sukance. Prva oblačila, ki sem si jih sešil, so uporabna še danes,« pove. Kmalu je šival za znance, prišla so naročila tudi za ostale stranke. Zdaj ima blagovno znamko 'Cvirntraybar' – v domačem žargonu je to tisti, ki šiva. In od kje črpa navdih? »Iz življenja, vsega okoli sebe. Najraje delam zvečer, tudi ponoči, ko je mir. Ker sem zabaven in veliko govorim, so ljudje radi v moji družbi, okoli mene je nenehno živžav, v takem pa ne morem delati,« se smeje.Lea Sirk v njegovi obleki
Kako pa je nastala prosojna črna obleka, ki jo je na letošnji Emi nosila Lea Sirk? »Po spletu naključij. Lee sploh še nisem spoznal,« je iskren. »Obleko sem namreč sešil za kolegico. Za silvestrsko zabavo, sicer zadnjo v Ambasadi Gavioli. Za navdih mi je bila Ariana. Delal sem na hitro, brez kroja. Še oblekel sem jo in se fotografiral v njej, da sem ji pokazal, kako so videti tisti ohlapni rokavi,« mi smeje se pokaže fotografijo na telefonu. »Kolegica je bila navdušena. Nato pa mi je na večer Eme poslala sporočilo, da Lea Sirk, s katero se poznata, nosi mojo kreacijo. Očitno so se z ekipo na hitro odločili, da je obleka dovolj posebna in se jim je vklopila v zgodbo,« razmišlja. »Veliko mi pomeni, da je jim je bila moja obleka všeč. V Sloveniji mnogi nosijo tisto, kar ima ime, ne tistega, kar jim je res všeč. Če bi vedeli, kdo je naredil obleko, je Lea po mojem ne bi nosila, kot oblikovalec sem še premajhen,« je prepričan. »Čeprav ima zdaj na Evroviziji drugo obleko, je zmagala v moji kreaciji. To je neka potrditev mojega dela, dodana vrednost, ne bom pa tega izpostavljal,« je zadovoljen.»Še danes bolj zaupam strojem kot ljudem.«
Zase pravi, da je kot elektrika
V MasterChef je bil povabljen, odzval pa se je z veseljem. »Delam kot promotor za kuhalni aparat Thermomix, na predstavitvah sem glasen, skuham pa marsikaj. Vedel sem, da je nastop na televiziji lahko dobra reklama zame, šov prinese prepoznavnost, posledično pa več dela, izzive, sodelovanja, tudi zaslužek,« ne ovinkari. S kom med tekmovalci pa se je najbolje ujel in prijetno počutil? »Z Žanom (Bukovnikom, op. p.), tudi cimra sva bila. Njegova umirjenost mi ustreza, kuhati z njim je bilo odlično, miren je in dobre ideje ima, z njim sem se res dobro razumel. Pa z Jako (Mankočem, op. p.) in Tiborjem (Baieejem, op. p.). On je tudi takšna 'opica' kot jaz. Razumel sem se z vsemi, le z Leonom (Oberstarjem, op. p.) nisva našla skupnega jezika. Bolj sem se bodel s sodniki. Z Luko (Jezerškom, op. p.) sva imela razprave. Boste vse videli,« pade v smeh. Kaj pa najraje kuha? »Domačo hrano na sodoben način. Poleti, to imam najbrž po očetu, imam zelo rad žar. Sicer pa kakšne testenine, rižote, enolončnice oziroma enosklednice. V življenju rad iz malega naredim veliko, pa naj gre za kuho, oblikovanje ali denar,« pove.Kako bi se opisal? »Z eno besedo bi rekel, da sem kot elektrika. Brez nje skoraj ni življenja, če pa ne znaš z njo, se hitro zgodi nesreča,« se opiše. Rojen je v astrološkem znamenju tehtnice, ki je znana po čutu za estetiko. »Pa tudi nenehno nekaj tehtam,« doda. Kljub temu pa kuha najraje brez receptov.
»Recepte spoštujem, ker sem se iz njih največ naučil, najraje pa kuham po občutku. Če se moram držati recepta, mu slepo sledim, če poskušam, pa vem, kako sem prišel do končnega rezultata,« pojasni. Do sebe sem sicer občasno pretirano zahteven, sposoben sem res veliko delati. A želim rasti in si zdaj, v mladosti, ustvariti toliko, da mi ne bo treba delati še v poznih letih, tako kot vidim svoje starše,« pojasni. »Želim si, da grem v zemljo kot najbolj izpopolnjeni moški. Znam si oprati, skuhati, kaj sešiti, zato za preživetje ne potrebujem nikogar. Tega nam sicer manjka,« pove smeje se. Sicer pa sem priden, deloven, dobrosrčen in samokritičen. Samosvoj. Minusi pa so, da sem impulziven, bevskam in sem preveč zaupljiv. Z leti in izkušnjami se to izboljšuje,« se zaveda. Kakšni ljudje pa so mu všeč in kakšni ne? »Najbolj cenim poštenost in iskrenost. Laže se odprem ljudem, pri katerih začutim dušo. Rad imam delovne ljudi, ki imajo voljo do življenja in vsega ostalega, kar spada zraven. Lenobe res ne podpiram. Cenim ljudi brez črednega nagona, obožujem volke,« pove v svojem slogu. Ne maram pa zahrbtnih, egoističnih posameznikov, ki bi šli prek trupel. Vedno se poskušam postaviti v kožo drugega – kaj se mu je moralo v življenju zgoditi, da se je zdaj tako odzval,« pojasni. Kje pa se vidi v prihodnosti – kot kuhar ali oblikovalec? »Kot oblikovalec se bom specializiral za oblačila za v kuhinjo. Predpasniki, hlače, uniforme. Želim kakovostna, uporabna oblačila s stilom. V modi mi sicer hitro postane dolgčas. Najbolj se zato vidim v kuhanju. Predvsem pa želim, da je vse, kar delam, kot moj hobi, da bom res delal z ljubeznijo,« zaključi.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro