Ljubezen je lahko zelo draga (Suzy)

Najmlajši aktivni potomec igralske rodbine Valič se je v življenju preizkusil v številnih vlogah. Tako zasebno kot na odru, kjer vselej blesti. Če je v vlogi žigola pravi hudiček, je sam v resnici nepoboljšljivi romantik, ki nima nič proti, če njegove organizacijske posle prevzame mama. Družinsko podjetje in družinska dinamika ga še nista spodbudila, da bi se tudi sam preizkusil v očetovski vlogi. Vse prepušča času, naj se zgodi, kot se mora. In morda se bo, ko bo predal vse pomembne osvajalske nasvete v trenutno najbolj vroči predstavi pri nas.

Oba z bratom Vidom sodelujeta z žensko, ki ju najbolj pozna in jima vsa ta leta stoji ob strani. Mami Amandi Mlakar sta zaupala menedžersko taktirko, kar je bila ena njunih najboljših poslovnih odločitev.

»Organizira predstave, domeni se za termine, dvorane in ostalo logistiko. Naše sodelovanje ni ravno podobno družini Kardashian, kjer nad kariero vseh hčerk bdi poslovno zelo agresivna mati. Pri nas vlada harmonija, dobro smo organizirani, rezultati so plodni, je pa na trenutke tudi ognjeno. Še vedno gre za odnos otrok-starš, saj smo do naših najbližjih načeloma manj potrpežljivi. Ampak na srečo se imamo prav fino,« nam razloži Domen Valič.

Mama Amanda Mlakar skrbi, da imata sinova čim več nastopov po Sloveniji.

Žigolo se splača

Iz zapornika se je prelevil v zapeljivega žigola. »Iz enega sveta sem stopil v drugega. Edina skupna točka je, da se pod obe besedili in režiji podpisuje Matej Mijatović. Po zelo dolgem času sem se znašel v vlogi tako vase zagledanega, prepotentnega vražička, ki mu pri ženskah vse uspe in z lahkoto vrti vsako po vrsti. In od tega mastno služi, čemur je prilagojen naslov Žigolo s. p., kar pomeni – se splača,« pravi.

»V seriji Ja, Chef! sem igral naivno zaljubljenega Miho, brez poguma in z umskimi omejitvami. V drami Angeli v Ameriki igram introvertiranega intelektualca. V aktualni monokomediji pa sem zelo eksplicitno uživaški in brez zadržkov. Nekaj svobode sem našel v tem liku, ki naredi, kar mu je volja, je uspešen, se hvali s tem in ženske so z njegovim delom nadvse zadovoljne. Brez dlake na jeziku vsakomur razloži svoje osvajalske podvige. V sebi pa skriva tudi temo in praznino, a jo spretno prikrije s šarmom,« nam zaupa.

Lepšim zaupamo več

Če bi vprašali ženske, ki Domna osebno ne poznajo, ali je v resnici bolj podoben zaporniku ali žigolu, bi se po njegovem videzu sodeč večina odločila za slednjega. »Zagotovo je to povezano s predsodki. Sem že kdaj od kakšne punce na zmenku dobil vprašanje, ali sem ženskar. Ko si študent in se zabavaš, spoznavaš in iščeš ljubezen oziroma nekoga, s komer bi se imel prijetno, se zlahka prepustiš lepi energiji. Hitro me prevzame udobje prijetnega vzdušja in znam najti užitek v tem,« prizna.

»Zdelo se mi je odveč, da bi se zaklepal pred lepim, mamljivim svetom, ki me čaka tam zunaj. Seveda je marsikdaj lažje vzpostaviti poznanstvo, če imaš prepričljiv videz. Pravijo, da privlačnim ljudem prej zaupamo kot tistim, ki ne ustrezajo nekim klišejskim družbenim standardom. Vendar menim, da gre zgolj za formo in bistveno bolj prisegam na vsebino, sem pa sam že dobil kakšen pogled postrani, ker sem šel komu v nos,« še prizna in se zahvali, ko ga pohvalimo, da dobesedno žari na odru.

S prijateljem in režiserjem Matejem Mijatovićem sta pripravila odlično, zabavno in poučno monokomedijo.

Napaka pri varčevanju

V predstavo je vključil vse svoje talente, od igre, plesa do petja. Takšno besedilo iz moških ust na trenutke zveni šovinistično, vendar se v izrečenem skriva ogromno resnice.

»Denimo ta, da nas ljubezen lahko zelo drago stane. Nekateri obsojajo žigola, ker zahteva plačilo za svojo družbo, a hkrati brezkompromisno izzove ljudi, ki mislijo, da je ljubezen zanje zastonj samo zato, ker jo ne zaračunajo. Niti slučajno. Ta jih bo na koncu stala največ. Odvisno je od perspektive, kaj komu več pomeni: dati nekaj denarja ali ogromno osebne svobode, čustev, srčne bolečine. Podobno je pri varčevanju. Raje kupimo nekaj cenejšega, da bi lahko čim več cekinov dali na stran. Potem pa v tej varčevalni gonji naredimo napako in nam odteče precej več evrov, kot bi nam sicer.«

»Moj žigolo ne verjame, da se na dolgi rok splača dogovarjati, truditi in sprejemati kompromise. Zlasti zato, ker doma ni imel doma motivacijskega zgleda. V vsakem odnosu pride slej ko prej do prilagajanja, da dobiš tisto, kar ti je najpomembnejše. Nekdo v resni zvezi žrtvuje svežino, lov, osvajanje, metuljčke v trebuhu, a ima varnost, nekoga ob sebi in stvari, ki se jih takrat še ni zavedal. Če se odločiš za samskost, pa žrtvuješ vsakdanji topel pogovor in čustveno varnost,« nas popelje skozi pomembna razmišljanja, do katerih bomo prišli ob ogledu te uspešnice.

Doma je romantik, na odru pa Žigolo s. p.

Uživa v romantičnih komedijah

Domen ob študiju vloge ni izvedel nič takšnega, kar ne bi vedel že prej.

»Po naravi sem romantik in od nekdaj uživam v romantičnih komedijah, pri katerih se film konča ravno takrat, ko se življenje začne. Vedno sem razmišljal, da je pomembno z nekom nekaj graditi. Starejši, kot si, bolj spoznavaš, da okoli tebe ostajajo ljudje, s katerimi deliš vrednote. Žigolo je žal obstal v svojih študentskih letih, in ker je ugotovil, da lahko od tega dobro služi, si ustvari razlage in opravičila za svoja dejanja. Marsikatero je tudi zelo na mestu, kajti ljubezensko življenje je sestavljeno iz kontradiktornosti. Če sarkastično pogledamo na partnersko razmerje, je gotovo nekaj resnice v tem,« nas spodbudi k razmisleku in nam za konec razkrije še zakulisje bratske konkurence.

»Vid se večkrat pošali, da moje predstave nimajo toliko dobrih šal in sem prisiljen ustvariti lik, ker nimam tako močnih besed. Jaz pa mu vrnem, da ima moja zgodba vsaj rep in glavo, medtem ko on govori vice o eni ali drugi prigodi. Seveda se medsebojno zelo spoštujeva, ampak malce zdravega rivalstva nama ne škodi,« se hudomušno nasmehne.