Luka Korenčič: Zabavanje ljudi je zame nekaj najbolj naravnega!
Ker tako obožuje hrano, so se mu nakopičili odvečni kilogrami. V nekem obdobju je shujšal za kar 52 kilogramov, a se jih je precej vrnilo. Vendar je Luka od nekdaj zelo živahen in navihan.
Vesel vsakega izziva
»Prav oboževal sem nastopanje in v šoli storil vse živo, da sem pritegnil pozornost. To imam v sebi, zdi se mi, da sem za to poklican. Vedno sem bil zelo glasen in se nisem ustrašil nobenega izziva. Že v osnovni šoli sem se vpisal v dramski krožek, v srednji sem obiskoval improligo, prijavil sem se tudi na kak casting za film in vse je naravno steklo. Med študijem sem bil pri improligi, ki je zacementirala življenjsko pot neprofesionalne kulture,« pravi ustvarjalec, ki živi od nastopanja. Moderira prireditve, sodeluje pri televizijskem ali filmskem projektu, z veseljem pa se je odzval tudi povabilu prijatelja Tina Vodopivca, ki je med stand up kolegi iskal igralce za svoj filmski prvenec Nekaj sladkega. »Bilo je fino pred kamero raztegniti noge. Ko sva se srečala z Nikom Škrlecem, s katerim so se nama križale poti v gledališču, je bilo res krasno. Snemanje je bilo sproščujoče, brez kompliciranja, super ekipa, med seboj smo se dobro razumeli, režiser je hitro dobil to, kar je želel. Tudi čakanja ni bilo veliko. To je bil tudi projekt strasti, pa se malo potrpi. Vloga v filmu Nekaj sladkega je bila moja prva filmska in všeč mi je, da sem tudi na plakatu. Vse so naredili res 'orenk', s premiero, pogostitvijo in vsem, kar spada zraven,« je navdušen.
Kuharski mojster improvizacije
Mimogrede pa nam je še malo več povedal o svoji drugi veliki strasti – hrani in kuhanju. »Od malega rad dobro jem in kuham. Najbolj obožujem zabavanje ljudi s kuhanjem. Zadovoljstvo sitih ljudi mi je največje plačilo. Kuham vse mogoče, velikokrat pripravljam tudi cateringe. Tako je bilo sodelovanje v MasterChefu čisto luštna izkušnja.« Ljubezen do hrane pa se mu pozna tudi na telesu. »Zadnje čase se ne morem rešiti kilogramov. Ves čas nekaj hujšam. Imam še od 30 do 40 kilogramov 'lufta' do maksimuma. Sem kar preveč sladkosned, seveda pa je težko povedati, katero sladkarijo imam najraje. To je tako, kot bi vprašal nekoga, ki ima dvanajst otrok, katerega ima najraje. Najraje imam pudinge, panakoto, žele, japonske stvari, sem strukturni jedec. Žal pa že eno leto nič ne voham, zato čakam na pregled pri otorinolaringologu. Ker sem gurman, je res grozno, da ne morem vohati,« pove za konec in upa, da bo kmalu spet užival tudi v slastnih vonjavah.