Maja se spominja: O moj bog! Veš kakšne sem zganjala ...

Že osem let je minilo, odkar nas je s svojim glasom navdušila v oddaji Slovenija ima talent. Pri 20 letih je šla zavoljo glasbenih ambicij v tujino, zdaj pa jih šteje 26 in je polna izkušenj, tako glasbenih kot življenjskih. Izvrstna pevka Maja Keuc je postala brezkompromisna!

Ko ob snidenju v prestolnici pohvalim njeno novo barvo las, mi odkrito pove: »Če bi lahko, bi jo zamenjala vsak dan. Prav zato sem si zdaj naročila nekaj lasulj. Rada eksperimentiram,« se nasmeji v svojem značilnem slogu. Tudi pri oblačilih je Štajerka začela preizkušati različne odtenke. »Ves čas sem bila v črnini, letos pa sem si zaželela barv. Ne vem, zakaj sem se jih tako bala. Zdaj pa so mi zelo všeč.«

A konec meseca nam bo glasbenica, ki nastopa pod imenom Amaya, spet pobegnila na Švedsko. Tam namreč živi in ustvarja že nekaj let, pri srcu pa so ji tudi nekoliko nižje temperature. »Kar se tiče dopusta, sem poleti bolj za kakšne gore, ker mi pretirana vročine ne prija. Zdi se mi, da se tam najbolj spočijem. Letos grem prvič po štirih letih spet malo na morje.« Preden se bo znova podala v glasbeno ustvarjanje, pa mi na sprehodu predstavi spremembe.

»Glasbena scena se je s pojavom različnih glasbenih platform, kamor lahko vsakdo naloži svojo pesem, malce razvrednotila. Samo dolgoletni artisti še izdajajo albume. V modi so singli oz. posamične pesmi. Trenutno smo na področju komercialne glasbe v takem obdobju, da skoraj ni važno, kdo poje neko pesem, ker je vse isto, ista produkcija glasbe, malo zgodb zadaj, vsi se enako oblačijo ... Klon klona. Mislim, da se vedno bolj nagibam k alternativnim vodam, ker mi dopušča več svobode pri izražanju in glasba ni narejena po trenutnem trendu. Več inspiracije dobim, ko imam bolj proste roke.«

Po premisleku še pove: »Prišla sem v leta, ko iščem iskrene odnose, ki me izpopolnjujejo. In tudi moja glasba postaja vedno bolj iskrena, ker sem se prvič v življenju začela spraševati, kaj je moja dejanska namera, kam grem, kaj želim sporočiti ... Zelo hitro lahko izgubiš samega sebe in potem nastopijo razne psihične motnje, od depresije do tesnobe. O tem se ne govori, vidim pa, koliko ljudi gre čez to.«

V tujini ji je bilo težko

Obudim spomine na najin zadnji daljši pogovor sedem let nazaj in vsekakor lahko opazim razliko: Maja je v teh letih postala zelo zrela. »Začela sem delati na sebi, ker mi je bilo v tujini velikokrat težko,« obrazloži. »Vsaka bolečina je najboljša učiteljica. Zdaj to vidim kot največji blagoslov v življenju. Prav hvaležna sem za vse, kar se mi je zgodilo. In zato je večina strahov odveč,« se nekoliko navihano nasmehne. »Večina ljudi se ne zaveda, da življenje vedno deluje v naše najboljše. Karkoli se nam zgodi, se zgodi z nekim razlogom. Če imaš vero, da življenje dela zate, in ne proti tebi, se lažje prepustiš in uživaš v vsakem trenutku. S tem, ko uživaš v vsakem trenutku, imaš življenjsko energijo ves čas visoko. In ko oddajaš lepo energijo, še več tega tudi privlačiš. V to verjamem tisočodstotno, ker se mi vedno znova potrdi.«

Ko jo povprašam, kaj ji je zadalo največ bolečin, nekoliko pomisli, nato pa iskreno pove: »Na koncu dneva sem bila jaz tista, ki je bila najbolj groba s sabo, samokritična in neznosna. Nikakor se nisem znala pohvaliti, ničesar priznati, nič ni bilo dovolj dobro. In živeti s tako glavo je prekleto težko! Če sam sebi tega ne moreš priznati, potem tudi tega, kar ti drugi rečejo, ne moreš ponotranjiti. V tujini sem bila naenkrat obkrožena z najboljšimi ali s takimi, ki so bili nekajkrat boljši od mene. Uf, to je bilo samo še hujše za mojo samokritičnost. Ker sem bila takrat še zelo nepotrpežljiva, je bilo to mejo nemogoče doseči. Tudi zato, ker se mi je uspeh v Sloveniji zgodil skoraj čez noč.«

Odločila se je zase

Razlaga mi o svojem prodiranju v tujino in se spominja: »Na začetku nisem mogla verjeti, da me je kdo sploh opazil. Kot 20-letna smrklja sem šele prav začela živeti. Naenkrat sem bila obkrožena s samo špico glasbenikov v svetu in večina so to bili seveda močni alfa moški. Govorili so mi, da se moram oblačiti kot moški, ker bi tako nastal večji kontrast z mojim čistim glasom. Bila sem šokirana, ko mi je eden največjih piscev pesmi na Švedskem rekel, da predobro pojem in da takšno petje ni več v ‘modi’. Temu sem se prilagajala, ker sem mislila, da moram. Vendar me je to vse bolj dušilo. Vprašala sem se, ali bom res srečna, če bom stala na odru in pela pesmi, ki mi sploh niso všeč, in kakšen pekel bi bil šele uspeh na ta način. Začutila sem, da to niso pravi ljudje. Da jih sploh ne zanima, kaj imam za povedati, saj vidijo samo svojo vizijo. In ko ti začnejo razlagati še svoje zgodbe o uspehu, denarju, ženskah ... Bruh! Ženske večinoma vidijo samo kot neki objekt za porabiti in odvreči.«

Ko se usedeva v bližnjem lokalu, še doda: »To so bila zelo težka leta, ker sem bila ves čas v precepu, ali bom zmogla ostati zvesta sama sebi ali so to priložnosti, ki jih več ne bom dobila. Začela sem se izgubljati, sploh se več nisem znala odločati. Potem pa sem se odločila zase in si vzela tri mesece premora.« Razloži, da je bilo to lansko pomlad, ko je tudi odpovedala nastop na Emi. »Nato sem šla po svoji poti in naredila mini album. Na njem sem pripravila ‘showcase’ in z njim nastopila v Hard Rock Café v Stockholmu. Tam so me videli neki založniki in me povabili v studio. Prvič sem šla tja in oni so bili čisto navdušeni nad mano, ničesar niso hoteli spreminjati. Če res v nekaj brezpogojno verjameš, imaš vizijo, ni šanse, da se ne bi vsaj nekaj uresničilo.« Ob tem nekoliko zasanjano pove: »Zdaj delam novo glasbo zaradi tega, ker brez nje ne morem živeti, in poskušam uživati v vsakem dnevu. Nisem več samo osredotočena na cilj, ampak na pot in na to, da mi je vsak dan osebni spektakel.« Nato še doda: »Po dolgem času sem res mirna, zadovoljna, srečna v sebi.«

Ob fantu se počuti najbolj ljubljeno

Ko ob božanju sončnih žarkov srkava limonado, zamišljeno reče: »Ne glede na to, čez kako težke izkušnje gremo, ni življenje tisto, ki nas determinira, mi smo tisti, ki se odločimo, kako se bomo na kontraste v življenju odzvali. Pomembno je, da sami najdemo ljubezen v sebi.« Kot pravi: »To je tudi stvar, ki si jo na svojem glasbenem potovanju želim povedati mladim.« Nato pa obudi spomine na svoje otroštvo: »Zelo trmasta sem bila kot otrok. Po moje z mano ni bilo preprosto, sploh v najstniških letih,« se nasmeji. In ko jo vprašam, ali je bila poredna, v smehu odgovori: »O moj bog! Veš kakšne sem zganjala ... Nočeš vedeti! 12, 13, 14 ... To so bila moja najbolj nora leta. Ponoči sem čez balkon pobegnila v diskoteko na Ptuj. Mami sem kar konkretno kravžljala živce.«

Ko je nastopala v oddaji Slovenija ima talent, je štela komaj 18 let. »Kar bi si želela, da bi meni nekdo povedal takrat, ko sem bila tako mlada ... Preden greš v en tak šov, si moraš na list papirja zapisati, kaj je v bistvu tvoj cilj, kakšna je tvoja namera, kako si želiš delovati po šovu, predvsem pa se zavedati, da se prava potrditev lastne vrednosti skriva v tebi. Ko se reflektorji ugasnejo, si prepuščen sam sebi in medijski svet je lahko precej težek, če nisi stabilen. Mogoče te dva meseca še obletavajo ljudje, potem pa je konec. Vse je dejansko na tebi, ljudje pa se tega ne zavedajo in potem se ne znajdejo. Zato je dobro vedeti, kaj si želiš. Večina se na ta šov prijavlja zato, ker si želijo biti prepoznavni, zvezde. Graditi kariero na prepoznavnosti pa je tek na kratko progo. V prvi vrsti moraš imeti neko vsebino.«

Tudi njen fant Jonah, pevec skupine Dirty Loops, je veliko pripomogel na poti do zrelosti. »Mislim, da se v življenju še nisem čutila tako sprejeto in ljubljeno kot pri njem. Zdi se mi, da me je precej zmehčal, podrl zidove, ki sem jih imela pri sebi. Po drugi strani pa sva si tako različna, da je vsak dan izziv. Ves čas se učiva drug od drugega. Predstavlja zelo posebno poglavje v mojem življenju.« Preden se posloviva, mi simpatična pevka še iskreno zaupa: »Zelo se veselim naslednjih glasbenih projektov, ker se mi zdi, da sem zdaj prvič v življenju na točki, ko si dovolim biti brezkompromisno jaz.«