Maya Peron in Martin Strel: zdaj plavata vsak v svojih vodah (Suzy)
V Suzy smo prvi objavili ganljivo (ljubezensko in poslovno) zgodbo med predavateljico in coachinjo in ultraplavalcem, zdaj pa nam je na uho prišlo, da sta se razšla.
»V vseh teh letih se je nabralo veliko izzivov, ki sva jih nekatere bolj, druge manj uspešno prekrmarila. Imela sva se rada, najin odnos je bil spoštljiv in v veliki meri zaznamovan z velikim raziskovalnim in izobraževalnim projektom WorldSwimo. Ustvarila sva veliko lepih trenutkov, včasih je sicer padla tudi kakšna težka beseda, ampak posebne drame nihče od naju nikoli ni uprizarjal. Od začetka sem vedela, da mora biti človek njegovega kova poseben, kot takšnega sem ga tudi sprejela, vendar so se v nekem trenutku najine vrednote vseeno začele preveč razhajati in znašla sva se na mrtvi točki,« pove Maya.
V polnosti doživeti trenutek
To te seveda prizadene, pravi, a se temu ne da izogniti. »Lahko se odločiš, kako se na novo situacijo odzoveš. Od nekdaj je moja življenjska filozofija, da se življenje ne dogaja meni, ampak zame. To me posledično vedno pripelje do tega, da pogledam, zakaj se je nekaj zgodilo (ali se dogaja), in poskušam izluščiti nekaj dobrega zase. Poanta življenja ni, da nas kaznuje in prizadene, pač pa, da nas nekaj nauči. Prej usvojimo lekcijo, manj jih imamo; bolj se upiramo in se trmasto obračamo stran, več jih dobimo in težje so. To je tudi eden od odgovorov na vprašanje, zakaj se je smiselno ukvarjati z osebnostno rastjo. Ljudje (pre)mnogokrat pozabijo, kako pomembno je v vsakem trenutku narediti vse, kar je v tvoji moči – ne, ker bi želel biti popoln, ampak predvsem, ker le tako lahko v vsej polnosti doživiš vsak trenutek, in ko se ozreš nazaj, ničesar ne obžaluješ, ampak mirno nadaljuješ pot. Zdi se mi, da je ena najbolj razširjenih utvar, da imamo neskončno veliko časa in neomejeno število popravnih izpitov. Pa ni tako,« pravi Maya, ki je predala vajeti WorldSwima (plavanja okoli sveta). Dodaja, da je to projekt, ki bo, če bo izpeljan s pravimi ljudmi in na način, kot je zastavljen, resnično spremenil svet in zavest ljudi. Tako nepredstavljivo obsežen je, da je v njem prostor izključno za sinergijo, med njima z Martinom pa žal ni takšne energije. Z njene strani je bil sestavljen in ustvarjen s toliko ljubezni, vere in strasti, da si zares želi, da uspe.
»Od nekdaj je moja življenjska filozofija, da se življenje ne dogaja meni, ampak zame. Vedno pogledam, zakaj se je nekaj zgodilo, in poskušam izluščiti nekaj dobrega zase.«
Vsak je odgovoren za svoje življenje
Medtem ko Martin počne svoje stvari, se je sama še bolj vrgla v vilinske simbole. »Bistvo so ljudje. Njihovo zavedanje. Njihova samopodoba. Sprejemanje odgovornosti za svoje odločitve. Zavedanje njihove lastne moči in vpliva, ki ga vsak posameznik ima – nase, na soljudi, na okolje. Upanje in spodbuda, da zmorejo, da za dežjem vedno posije sonce, da ima vsakega na svetu nekdo rad ... In to počnem jaz z vilinskimi simboli že skoraj dvajset let. Nekateri še vedno zmotno mislijo, da govorimo o pravljičnih bitjih s krilci in čarobnimi palčkami, ki z enim zamahom uresničijo vsako željo, a so v resnici zelo daleč od tega. Vilinski simboli so energijska podpora, ideogrami, ki so sestavljeni iz gradnikov, ki so v različnih razmerjih, kar daje vsakemu simbolu natanko določeno vibracijo, ki je enaka vibraciji vrednote (stanja), ki jo (ga) želimo imeti v življenju. Vsak simbol ima tudi mantro, s katero se aktivira in poveča moč njegovega delovanja,« razloži. Zdaj spet malo več piše, ponovno je začela z delavnicami, vrnila se je h coachingu, pripravlja nov mentorski program pa še kaj se najde. »Predvsem se trudim biti človek človeku in vilinski simboli so ena od mojih poti do ljudi.« Vse pa polaga na srce: »Imejte se radi. Prijaznost in vera v dobro pa naj (p)ostaneta vaša navada.️ Ljubezen? Ta je nad vsem. Vedno.«
