VIŽE
Meh na mah: Raje so postali Smeh kot Zmaj
Z Žigo Ramšakom smo odstirali začetke delovanja ansambla, ki se je najprej imenoval MAJ. Ko se jim je pridružil Žiga, bi morali postati ZMAJ, a so se odločili, da bodo postali Ansambel Smeh, ki je danes prepoznaven in priljubljen in bo prihodnje leto praznoval svoj prvi okrogli jubilej.
Odpri galerijo
Ansambel Smeh FOTO: Foto Osebni Arhiv In Nejc Tomšič
Zametke ansambla Smeh predstavljata Andrej Pečnik in Jure Ledinek, ki sta že kot fanta skupaj nastopala na raznih praznovanjih. Ko se jima je s kitaro pridružil še Miha Lampret, so postali Ansambel MAJ. Ime so namreč sestavili iz začetnic svojih imen. »Ko pa so medse povabili še mene, se je malo zapletlo. Če bi namreč kraticam dodali črko Z, bi bili ZMAJ, kar se nam ni zdelo preveč posrečeno. Staknili smo glave in padla je ideja, da bi bili Ansambel Smeh,« nam pove njihov harmonikar Žiga Ramšak.
Danes so Smehovci poznani tudi po organiziranju koncertov S smehom v pomlad. Nazadnje je bil ta pred tremi leti v domačem Šoštanju, posnela pa ga je celo Televizija Slovenija. Letos ga zagotovo ne bo, prihodnje leto, ko bodo praznovali prvih deset let delovanja, pa bodo zagotovo spet pripravili nekaj za svoje zveste poslušalce.
»Vseskozi smo si želeli le igrati, peti in se družiti brez kakšnih velikih pričakovanj in postali smo res dobra ekipa. Če pride do kakšnih trenj, jih zlahka razrešimo ob dobri hrani in pijači,« razloži Žiga, po poklicu tehnik zdravstvene nege, ki pa se je najprej spogledoval s študijem kriminologije. »To pa zato, ker sem kot najstnik rad gledal akcijske filme. Za zdravstveno nego sem se odločil, ker od nekaj rad delam z ljudmi in jim pomagam. No, danes sem redno zaposlen v podjetju za upravljanje z nepremičninami in prav tako obdan z ljudmi, kar me zelo veseli, popoldne pa poučujem še harmoniko, ki me je skupaj z glasbo čisto obsedla. Oboje predstavlja velik del mojega življenja,« nam še pove Žiga, ki je bil, kot pravi, kot otrok kar priden, a vedno zraven, ko je bilo treba ušpičiti kakšno neumnost. In to se ni spremenilo vse do danes.
»Harmoniko sem začel igrati pri sedmih letih. Udeležil sem se sicer nekaj tekmovanj, a mi ta nikoli niso bila preveč pri srcu. Vedno sem raje igral za ljudi kot razne komisije,« smeje se pove in navihano doda, da je to bolj izgovor, ker pač ni nikoli postal svetovni prvak.
Zanimivo je še, da se kar dobro znajde celo pri kuhanju. »Sploh v teh poletnih dneh rad kaj dobrega vržem na žar, kar se mi je končno začelo poznati tudi na tehtnici,« prizna, brez težav pa se loti vseh hišnih opravil. »Vseh del se rad lotim, tako se še sam česa naučim. In če mi na koncu še nekaj uspe, sem res vesel. Pa saj poznate tisti rek, da več kot znaš, več veljaš,« še pravi Žiga, ki sicer predvsem pospravljanje in peko slaščic prepušča svoji srčni izvoljenki Barbari, simpatični fizioterapevtki v Deos Centru starejših Notranje Gorice. In kako sta preživljala čas epidemije?
»Oba sva upoštevala vse potrebne ukrepe in napotke NIJZ in v času karantene nisva imela nobenih težav. Res pa naju je malo skrbelo zaradi najinih bližnjih in predvsem starostnikov, s katerimi je bila Barbara vsak dan v stiku. Čas sva izkoristila za urejanje hiše in njene okolice, nekaj več pa sva ga imela tudi drug za drugega,« nam še pove, na koncu pa prizna, da z Barbaro prihodnje leto načrtujeta poroko. Smeha in priložnosti za slavje bo torej za Ansambel Smeh drugo leto več kot dovolj.
Danes so Smehovci poznani tudi po organiziranju koncertov S smehom v pomlad. Nazadnje je bil ta pred tremi leti v domačem Šoštanju, posnela pa ga je celo Televizija Slovenija. Letos ga zagotovo ne bo, prihodnje leto, ko bodo praznovali prvih deset let delovanja, pa bodo zagotovo spet pripravili nekaj za svoje zveste poslušalce.
»Vseskozi smo si želeli le igrati, peti in se družiti brez kakšnih velikih pričakovanj in postali smo res dobra ekipa. Če pride do kakšnih trenj, jih zlahka razrešimo ob dobri hrani in pijači,« razloži Žiga, po poklicu tehnik zdravstvene nege, ki pa se je najprej spogledoval s študijem kriminologije. »To pa zato, ker sem kot najstnik rad gledal akcijske filme. Za zdravstveno nego sem se odločil, ker od nekaj rad delam z ljudmi in jim pomagam. No, danes sem redno zaposlen v podjetju za upravljanje z nepremičninami in prav tako obdan z ljudmi, kar me zelo veseli, popoldne pa poučujem še harmoniko, ki me je skupaj z glasbo čisto obsedla. Oboje predstavlja velik del mojega življenja,« nam še pove Žiga, ki je bil, kot pravi, kot otrok kar priden, a vedno zraven, ko je bilo treba ušpičiti kakšno neumnost. In to se ni spremenilo vse do danes.
»Harmoniko sem začel igrati pri sedmih letih. Udeležil sem se sicer nekaj tekmovanj, a mi ta nikoli niso bila preveč pri srcu. Vedno sem raje igral za ljudi kot razne komisije,« smeje se pove in navihano doda, da je to bolj izgovor, ker pač ni nikoli postal svetovni prvak.
Zanimivo je še, da se kar dobro znajde celo pri kuhanju. »Sploh v teh poletnih dneh rad kaj dobrega vržem na žar, kar se mi je končno začelo poznati tudi na tehtnici,« prizna, brez težav pa se loti vseh hišnih opravil. »Vseh del se rad lotim, tako se še sam česa naučim. In če mi na koncu še nekaj uspe, sem res vesel. Pa saj poznate tisti rek, da več kot znaš, več veljaš,« še pravi Žiga, ki sicer predvsem pospravljanje in peko slaščic prepušča svoji srčni izvoljenki Barbari, simpatični fizioterapevtki v Deos Centru starejših Notranje Gorice. In kako sta preživljala čas epidemije?
»Oba sva upoštevala vse potrebne ukrepe in napotke NIJZ in v času karantene nisva imela nobenih težav. Res pa naju je malo skrbelo zaradi najinih bližnjih in predvsem starostnikov, s katerimi je bila Barbara vsak dan v stiku. Čas sva izkoristila za urejanje hiše in njene okolice, nekaj več pa sva ga imela tudi drug za drugega,« nam še pove, na koncu pa prizna, da z Barbaro prihodnje leto načrtujeta poroko. Smeha in priložnosti za slavje bo torej za Ansambel Smeh drugo leto več kot dovolj.
