Melita, na pomoč: Ptički so odleteli

Verjetno smo mnogi starši, ki se 'ne gremo' hotela mama do pozne otrokove starosti, izkusili tako imenovani sindrom praznega gnezda. Odrasli otroci odidejo bodisi na študij v oddaljene kraje, najdejo življenjsko družico in se z njo ustalijo proč od staršev ali poiščejo poslovne priložnosti zunaj domače hiše in kraja.

Če pripeljejo v domačo hišo snaho ali zeta, ker jih v zgornjem nadstropju čaka stanovanje, to seveda ni mišljeno, da so ptički odleteli, temveč so se zgolj preselili nadstropje višje. Zakaj je to pomembno?

Ko odrasli otroci odidejo svojim odraslim izzivom naproti in nas starše (za)pustijo, se v nas začne proces žalovanja, ker smo na čustveni ravni 'izgubili' otroka, za katerega smo skrbeli recimo prvih dvajset let, zanj marsikaj naredili in žrtvovali, potem pa je odšel. Naše srce je žalostno. Sama sem kar pol leta v sebi doživljala separacijsko anksioznost, ko je šla moja ljubljena hči po gimnaziji študirat v oddaljene kraje. Pri premagovanju trganja moje navezanosti nanjo (ali lepše rečeno v separacijskem procesu) sem poiskala pomoč prijateljice, ki se ukvarja s hipnozo. Hvala ji. Vidite, tudi sama v lastnih stiskah poiščem pomoč drugih strokovnjakov.

Imamo pa še drugo plat dejstva, da so otroci zapustili družinsko gnezdo. Med partnerjema, torej očetom in mamo, se posledično pogosto pokaže močna praznina. Odtujenost. Skozi otroštvo in odraščanje, obstaja velika verjetnost, morda nista ravno veliko vlagala v partnerski odnos, ker sta se osredotočala na otroke in po možnosti istočasno gradila vsak svojo kariero. Pozabila sta si biti partnerja, ljubimca, najboljša prijatelja in zaveznika, tudi v vlogi staršev pri vzgoji otrok. Vse je bilo samoumevno, čas je mineval, otroci so odrasli in se odločili za soočanje z lastnimi izzivi novih priložnosti.

Onadva pa sta ostala sama. Velika hiša, moderna in topla, je sedaj prazna. Obe hčerki sta v treh letih odšli vsaka na svoj konec sveta. Oba partnerja sta uspešna poslovneža, bila sta ljubeča oče in mama, mogoče ona vseeno bolj angažirana pri vzgoji, ker je mož veliko poslovno potoval po svetu. Spoznala sem mlajšo hčer, ki je prijazna, čudovita mlada ženska, ki se ji vidi, da je dobila veliko starševskega razumevanja, ljubezni, podpore in ostalih popotnic, s katerimi sedaj lažje gradi svojo študijsko pot v tujini.

Kaj pa se je zgodilo z njenimi starši? Obstali so sami. Hiša postaja v resnici mrzla, ni živžava, kar očeta in mame niti ne moti preveč, saj sta cele dneve odsotna do mraka, ker veliko delata. Pokazala pa se je njuna partnerska praznina. Gospod pravi, da je ne čuti, da je zanj vse v redu, da se žena res malce nenavadno vede, a da se bo že navadila, da otrok ni več med njima. Zelo poslovno pragmatično mnenje. Skozi naš pogovor pa se je izkazalo, da sam sebi ne upa priznati, da se zelo boji, kaj se bo zgodilo z njunim zakonom. A kot prekaljen poslovnež svojih strahov in tesnobe ne pokaže na prvi stavek, zato je treba več sočutnega pogovora, da odpre svojo bolečino. Sluti, da se žena poslavlja od njega, saj ona pove, da ne čuti ničesar več, kar bi jo vezalo nanj. Materialne dobrine ji ne pomenijo veliko, pogreša tople in iskrene pogovore z možem, intimna nista bila že zelo dolgo, ker je on vedno zelo utrujen. Pogosto se vidita zgolj ob zajtrku, pa še tega on poje stoje.