Melita na pomoč: Spet bo zvonil šolski zvonec (Suzy)

Moji prijatelji, pa tudi stranke, mi pravijo, da so kar malce živčni, ker se je začelo novo šolsko leto. Kako bo potekalo? Ali smo vse nakupili, četudi že sedaj vemo, da bo kar nekaj učbenikov ali delovnih zvezkov ostalo neodprtih do konca šolskega leta. Spet vznikajo težka vprašanja v smislu, ali se bo nasilje sošolke nad mojo hčerko še kar nadaljevalo? Kakšen bo posluh razredničarke ali vodstva šole do nasilništva v vseh pojavnih oblikah?

Nekateri se tega ne sprašujete, niti takole sekirate na zalogo, temveč nekako vdani v usodo čakate, kaj bodo jesenski dnevi prinesli, in boste nastajajoče težave sproti reševali. Zanima me, kako se sedaj pomenkujete s svojim podmladkom, ko je prvi šolski zvonec zazvonil? Jih opogumljate ali sitnarite, naj pazijo, da bodo spremljali pouk? Kakšen je vaš pristop v resnici?

Vaš otrok vas zgolj posnema

Zakaj vas tole sprašujem? Ker je od staršev v marsičem odvisno, s kakšno energijo, besedo in zgledom bomo tlakovali pot k iskanju znanja, radovednosti, kreativnosti in tkanju stikov svojih otrok. Če ste pesimistični, vse vidite kot nekakšne zarote, konstrukte, ste prepričani, da učitelji nimajo pojma in so tam zgolj, da 'vlečejo plačo', ste odgovorni za to, da bo vaš otrok enako nenaklonjen in nastrojen proti šolskemu redu, pouku in druženju s sovrstniki. Opazuje vas. Posluša vaše neprimerne komentarje in ponižujoča stališča do poklica učitelja in pedagoškega procesa na splošno. Kot da je za vas šolsko delo nujno zlo! Prosim, premislite ponovno, ali je to primeren zgled za otroka, ki se ga bo posledično, ker bo grob, nespoštljiv ali destruktiven pri pouku in v odnosih do učiteljev in sošolcev, prijel slabšalni vzdevek. Ali želite, da vašega otroka vsi izolirajo in se zaradi njegovega vedenja ne želijo družiti z njim? In boste potem seveda še bolj bentili čez šolo, sistem, državo, politiko, otroke in njihove starše. Prosim, poglejte lastno vedenje in opazujte, kako izražate svoje mnenje. Za posledice morate vi prevzeti odgovornost. Vaš otrok vas zgolj posnema. Verjamem, da bo šlo, ko boste ozavestili napisano.

K sreči je takšnih staršev mnogo manj kot nas, ki smo ljubeče spodbujali otroka k učenju, ali kot jaz rada rečem, nabiranju novih znanj, oblikovanju prijateljskih stikov, sodelovanju, upoštevanju učiteljeve avtoritete in sledenju šolskega reda. Sama sem sveto prepričana, da je poklic učitelja eden najbolj zahtevnih in požrtvovalnih. Pustimo ob strani majhno število pedagogov, ki jim to lahko le pogojno rečemo in ki žal še vedno iščejo neznanje in se tako rekoč izživljajo nad učenci. Večina učiteljev je izjemnih ljudi, ki svoje poslanstvo opravljajo s srcem in dušo in se jih otroci z velikim spoštovanjem spominjajo še mnoga leta, tudi kot odrasli. Tako se pušča lepa, zdrava in kakovostna sled institucije, ki jo tvorijo učitelji, ko predajajo znanje učencem.

Poudarjam, da se starši opremite s potrpežljivostjo, razumevanjem, podporo in mirnostjo, ko vam bo otrok razlagal o različnih izzivih pri šolskem delu. Ne delajte nalog namesto njega. Pokažite mu, kako naj jih sam naredi ali kako naj se uči. Predvsem pa danes postavite jasna pravila glede uporabe pametnih telefonov in drugih zaslonov, glede gospodinjskih opravil in uporabe bontona v družinski komunikaciji. Bodite pri tem dosledni in vztrajni, seveda se jih držite tudi sami.