Miha Deželak: Dobrodelnost je pomembna vez med mladimi

»Čutim vznemirjenje, čeprav takšni podvigi niso enostavni. Trenutno sem sproščen, počutim se, kot bi bival v nekem svojem mehurčku. Premišljujem o prejšnjih letih in se sprašujem, kaj vse me čaka letos in kaj vse me bo presenetilo,« nam svoje občutke pred začetkom dobrodelne akcije zaupa simpatični radijski voditelj in v smehu doda, da kljub izkušnjam in nabranim kilometrom ni vsako leto mlajši.

Želi si odziva ljudi

Prihodnje leto, 14. februarja, bo dopolnil okroglih petdeset let. »Letos sem se izziva lotil resno in se poskušam čim bolje kondicijsko pripraviti. Priprave sem začel po novem letu, pri tem pa mi pomaga kineziolog Miha Rojc, s katerim sva se odlično ujela. Menim, da moram biti pri teh letih odgovornejši do sebe in vseh udeležencev dobrodelnega maratona. Seveda si ob tem želim, da bi se ljudje množično odzvali kot vsa minula leta,« pravi Miha Deželak. Spomini ga odnesejo v čase, ko še ni vedel, kaj lahko pričakuje od svoje dobrodelne vožnje po Sloveniji.

»Spomnim se prvega leta, ko sem akcijo začel v Prekmurju, potoval sem iz Goričkega v Piran. Na začetku ljudje niso imeli pojma o akciji, jaz pa sem se prestopal z noge na nogo na otroškem skiroju. Do Murske Sobote me ni skoraj nihče opazil, sem ter tja je kdo potrobil,« se spominja Miha. Od takrat je vse drugače, njegovo akcijo pozna vsa Slovenijo, na poti mu družbo delajo znani obrazi, na poti pa zadnja leta ne manjka presenečenj. Tudi znesek je vsako leto višji, lani so na Radiu 1 z omenjeno akcijo zbrali dobri 924 tisoč evrov. V desetih dneh.

Gre za odličen vzgojni trenutek

»Ta kepa je vedno večja, odzivi pa so iz leta v leto boljši. Priznati moram, da me na trenutke spreletava mešanica občutkov. Vesel sem in želim si, da bi trajalo,« je hvaležen radijski voditelj, ki mu je pri srcu še posebno toplo, ko pri dobrodelnih akcijah opazuje sodelovanje mladih, pogosto se odzovejo tudi najmlajši, ki so se za počitnice otrok iz socialno ogroženih družin pripravljeni odpovedati žepnini in prihrankom. Po vseh pretresljivih dogodkih, ki so se v zadnjem obdobju dogajali v naši bližini in so tudi Miho, ki je oče treh otrok, močno prizadeli, se zdi radijskemu voditelju sporočilo dobrodelnosti kot pomembne vezi med mladimi izjemno pomembno.

»Prav je, da izpostavljamo pozitivne zgodbe, da se ne osredotočamo le na tragične, o katerih smo brali zadnje čase. Ljudje se radi oklepamo lepih zgodb – in naša je nedvomno pozitivna. Vesel sem, da se šole odzivajo na našo akcijo, da otroci pridno zbirajo denar, čeprav po drugi strani ne gre le za finančna sredstva. Tukaj gre za odličen vzgojni trenutek, saj se na določenih osnovnih šolah ves teden pogovarjajo o dobrodelnosti, o tem, zakaj je lepo in dobro pomagati sočloveku. Dobil sem občutek, da otroci radi pristopajo k dobrodelnim akcijam, še bolj pa me veseli, ko vidim starše, ki jih pri tem spodbujajo,« pravi.

Hčerki v koloniji, sin kolesari

V naši družbi ne sme manjkati sodelovanja, zaupanja, pomoči, meni naš dobrodelni junak. »Prav je, da opazimo otroke v stiski in jim pomagamo, nikoli in nikdar jih ne smemo izolirati in odrivati. Za te otroke je izjemno pomembno, da se v koloniji počutijo sprejete,« pravi.

Miho poslušalci poznajo kot velikega dobrodelneža, ki je vedno nesebično pripravljen pomagati sočloveku.

Njegovi hčerki, 24-letna Mojca in 21-letna Manca, nekaj let delata kot vzgojiteljici v kolonijah z otroki iz socialno ogroženih družin. Zgodbe, ki sta jih tam slišali, niso lepe, mnoge med njimi so pretresljive in človeku ne pustijo spati. »Otroci se morajo nekomu zaupati. Velikokrat me misli na njihove zgodbe spremljajo na poti. Kolonija je za take otroke izjemno pomembna. Neizmerno sem ponosen na to, da hčerki že od nekdaj radi delata z mladimi, tudi najmlajšimi, in zdi se mi, da bo tudi njun poklic povezan s tem,« pravi ponosni oče, ki nam še zaupa, da ima letos njegov 13-letni sin Matej, sicer navdušen športnik, ki si želi v prihodnosti postati profesionalni nogometaš, veliko željo sodelovati pri akciji. »Želi si kolesariti z mano, ima neverjetno močno željo po tem, da bi bil zraven. Pravi, da se bo v šoli kar dogovoril, da ga bodo spustili od pouka,« se zasmeji in svojega najmlajšega pohvali, da je doslej med akcijami prekolesaril lepo število kilometrov, tokrat pa si želi, da bi z očetom kje na poti tudi prespal. Ob takšni podpori bo Mihi tudi letos nedvomno uspelo prekolesariti pot po Sloveniji, ob koncu katere je vsako leto nagrajen z nasmejanimi obrazi tesnih sodelavcev in mnogih drugih prijateljev, ki že nestrpno čakajo, da Deželak junak spet odrine na pot.

Oče Miha in mama Irena sta ponosna, da hčerki Mojca in Manca delata z mladimi v kolonijah, sin Matej pa vsako leto pomaga pri poganjanju pedal.