V LIZBONI
Miša Molk je še vedno kraljica Evrovizije
Nihče je ni pričakoval, saj je zadnja leta dogajanje spremljala iz domačega naslanjača.
Odpri galerijo
Miša je 12 let bdela nad Emo in Evrovizijo ter igrala vidno vlogo v cenjeni referenčni skupini, danes pa kot oboževalka vestno navija za Slovenijo. Foto: Arhiv Suzy
Bilo je kot privid, ko se je na prizorišču 63. izbora pesmi Evrovizije pojavila dama, ki je postavila trdne temelje tega megalomanskega projekta. Vsa v belem, oborožena z dobro voljo in obkrožena s prijatelji z vseh koncev sveta, je privabljala poglede in sprožala pomisleke – je to res Miša Molk?!
Nihče je ni pričakoval, saj je zadnja leta dogajanje spremljala iz domačega naslanjača. A tokrat je prispela v lastni režiji in – vsaj po moje – stanovala najbliže prizorišča dogodka. Prišla je kot oboževalka. Družila se je z nami in kolegi iz časov, ko je igrala zelo pomembno vlogo v referenčni skupini za organizacijo Evrovizije. Dostopna, prijetna in umirjena Miša je povedala v svojem slogu: »Začela sem kot 'fenica', in to bom tudi ostala. Z mamo sva vedno gledali tekmovanje za Pesem Evrovizije, medtem ko je oče zraven le kaj zamrmral. In prvo pesem sem si zapomnila – Non ho l'età je zažvrgolelo iz najstniškega grla Gigliole Cinquetti. Takrat je bil ta festival edino okno v svet blišča. Z mamo sva komentirali obleke in nakit, glasba pa se ni razlikovala od naše. To je bila pač popevka, seveda z orkestrom. Zelo podobne note so pisali, nato so nam Španci celo izmaknili del skladbe Brez besed in jo lansirali kot Eres tu ter zmagali. Dobro je, da imajo avtorji kaj povedati, sicer niso avtorji, temveč mešetarji, ki so se pomotoma znašli v zgodbi popoldanskega tramvaja in zasičenosti moškega parfuma,« nostalgično pobrska po spominih.
Več si lahko preberete v aktualni številki revije Suzy.
Nihče je ni pričakoval, saj je zadnja leta dogajanje spremljala iz domačega naslanjača. A tokrat je prispela v lastni režiji in – vsaj po moje – stanovala najbliže prizorišča dogodka. Prišla je kot oboževalka. Družila se je z nami in kolegi iz časov, ko je igrala zelo pomembno vlogo v referenčni skupini za organizacijo Evrovizije. Dostopna, prijetna in umirjena Miša je povedala v svojem slogu: »Začela sem kot 'fenica', in to bom tudi ostala. Z mamo sva vedno gledali tekmovanje za Pesem Evrovizije, medtem ko je oče zraven le kaj zamrmral. In prvo pesem sem si zapomnila – Non ho l'età je zažvrgolelo iz najstniškega grla Gigliole Cinquetti. Takrat je bil ta festival edino okno v svet blišča. Z mamo sva komentirali obleke in nakit, glasba pa se ni razlikovala od naše. To je bila pač popevka, seveda z orkestrom. Zelo podobne note so pisali, nato so nam Španci celo izmaknili del skladbe Brez besed in jo lansirali kot Eres tu ter zmagali. Dobro je, da imajo avtorji kaj povedati, sicer niso avtorji, temveč mešetarji, ki so se pomotoma znašli v zgodbi popoldanskega tramvaja in zasičenosti moškega parfuma,« nostalgično pobrska po spominih.
Več si lahko preberete v aktualni številki revije Suzy.
