Muzikal, ki odpira srca (Suzy)
Druga mariborska gimnazija že desetletja slovi po vrhunskih muzikalih. V njihovem glasbenem gledališču English Student Theatre sta svoj potencial pilila tudi Maja Keuc in Tim Kores - Kori. Tokrat so se odgovorni odločili za največji izziv doslej, saj čustveno in vsebinsko zelo zahtevno besedilo ameriške uspešnice Rent premika meje. Zlasti tiste v naših glavah, saj tankočutno obravnava družbenokritično problematiko sodobne družbe.
Poslastica v dveh dejanjih
K sodelovanju so povabili režiserja Viktorja Hrvatina Megliča in koreografinjo Anito Čanadi. In nastala je magija. Poslastica v dveh dejanjih je dokaz, da štajerska prestolnica premore ogromen nabor vokalnih presežkov. Celo največjim profesionalcem ni jasno, kako je mogoče, da z minimalnimi sredstvi zaživi nekaj tako pompoznega, primerljivega s svetovnimi produkcijami. Mladi na odru in za njim so povezani s strastjo do ustvarjanja ter medsebojnim spoštovanjem. Vsak gib, vsaka zapeta fraza sta dovršena. Nemogoče je izpostaviti eno vlogo, ker so vse prepričljive.
Ko se razpre žametna rdeča zavesa, se potopimo v čudežno deželo tonov, verzov, luči, kostumov, skratka vsega lepega. Poleg nastopajočih enako pomembno odgovornost nosi veččlanska tehnična ekipa. Ob prihodu na prizorišče imaš občutek, da vstopaš na slavni Broadway. Vse je v znamenju Renta.
V ansamblu vlada nalezljiva energija, začinjena z močnim čustvenim nabojem. Dekleta in fantje se imajo občutno radi, se spodbujajo in navijajo drug za drugega. Niti drobca negativne energije ni mogoče začutiti ob druženju z njimi. V en glas povedo, da jih vodi ljubezen. O njej je po finalni uprizoritvi v letošnji sezoni govoril njihov ravnatelj, profesor dr. Marko Jagodič. Razprodane ponovitve so dokaz, da je občinstvo željno kakovosti. Navdušenja ne skrivajo niti nekateri znani obrazi z domače glasbene scene.
Globok poklon vsem!
Nuška Drašček se je v Maribor odpravila po priporočilu prijatelja. »Priznam, nisem imela prevelikih pričakovanj, da ne bi bila razočarana, gre le za težko vsebino. Vendar sem na koncu osupla obsedela. Vmes sem se morala večkrat opomniti, da spremljam srednješolsko produkcijo. Lahko sem se še tako poglabljala v profesionalnost izvedbe, a sem prišla vselej do istega spoznanja. Rent ustvarja skupina neverjetnih potencialov,« je pod vtisi še nekaj dni po obisku.
Pravi, da v Sloveniji prvič doživlja toliko mladostniške vrhunskosti na kupu. »Že sama postavitev na odru in dovršena scenografija so me na začetku navdali z občutkom, da bom priča nečemu zelo razburljivemu. Navdušilo me je, kako so se lotili zadeve, kako so izpilili angleško izgovarjavo in podajanje informacij, ki niso preproste. Dialogi so vsi zapeti, in ker jih ne spremlja orkester v živo, morajo vse prikazati znotraj časovnega okvirja na matrico posnete glasbe. Gre za čudovite mlade glasove s precejšnjimi vokalnimi razponi, ki so s petjem predajali čustva,« ne skopari s komplimenti.
»Ob tem so morali še plesati, se premikati. Posebej bi izpostavila tehnično ekipo in poleg vseh talentov pohvalila zvok. Način, kako so ga peljali skozi predstavo, z ravno pravšnjo mero efektov, je navdihujoč. Neverjetno, kaj vse človek doživi v prikupni dvorani v srednji šoli,« poudari.
»Neverjetno, kaj vse človek doživi v prikupni dvorani v srednji šoli.«
»Popolnoma so me očarali in več dni so se mi po glavi vrteli določeni odlomki. Vse je prežeto z močnim, pozitivnim zanosom. Zaslužijo si globok poklon in glasne ovacije za pokazano ter za pogum, da so se lotili tako zahtevnega zalogaja,« je prepričana.
Solze ganjenosti
Zadnjo priložnost v letošnjem šolskem letu je izkoristila tudi Nika Zorjan, ki priznava, da ni največja ljubiteljica muzikalov. »Prijatelj je s takšnim žarom v očeh govoril o Rentu, da sem vznemirjena sprejela povabilo v mesto ob Dravi. Hvaležna sem za to izkušnjo, ki me je povsem razorožila. Od petka naprej ni nič več enako. Že sproščen sprejem v garderobi je bila odlična uvertura v nepozaben večer. Lepa, srčna, mladostna energija me je prevzela. Kako so povezani, brez odvečnega rivalstva! K temu so svoje dodali še izvrstni profesorji in mentorji, kar me dodatno osrečuje z mislijo, da so nove generacije v varnih rokah.«
A čustveni presežki so se takrat komaj začeli. »Obnemela sem, ko so se odprla vrata in zakorakala proti sedežu. Nisem si mislila, da bom nekoč dočakala gledališko dvorano v srednji šoli. Srce mi je poskočilo od radosti. Nato se je začelo. Od prve sekunde sem z odprtimi usti debelo gledala, kaj se dogaja. Poskrbljeno je za vsak detajl. Fenomenalen zvok, kulise, izvirno prehajanje iz ene v drugo sceno. V glasbeni industriji pogosto slišimo, da se nečesa ne da izpeljati, ker so za to potrebna vrtoglava sredstva. Rent druge gimnazije Maribor je dokaz, da kdor dela z dušo, zmore premagati še največje izzive,« odločno pove.
Najstniška bravuroznost
»Pri vsem me najbolj preganja misel, da za tem stoji najstniški entuziazem. Vse se odvija v angleščini in zveneli so, kakor da prihajajo iz tujine. Kakšna igralska bravuroznost! Vsebina, ki jo sporočajo, je zelo pomembna za današnji čas. Z njo se širijo obzorja, zato pozivam, naj si ta muzikal pogleda čim več ljudi. Moram izpostaviti, da so dosegli interpretacije, paleto čustev, kakršnih ne premorejo niti izurjeni profesionalci. Že zdaj, na začetku poti, se znajo tako poglobiti v lik in ga prepričljivo uprizoriti, da se med predstavo večkrat razjočeš,« ne more prehvaliti vseh vpletenih.
»Muzikal mi je v navdih: kaj vse je mogoče narediti brez pretirano visokih sredstev, brez podpore ministrstva za šolstvo, občine in drugih veljakov. Ne bom več pristajala na izgovore, kajti dekleta in fantje so nam odprli pogled. In kot pravi eden glavnih junakov na koncu – nasprotje vojne ni mir, ampak ustvarjalnost,« navdušeno zaključi.
